O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 36
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 880)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Pomoč beguncem

Patricij Maček, 18.1.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 2/2018Spletna podstran spletnih strani Vlade z naslovom Pomoč beguncem, na kateri lahko preberemo, da je treba v luči aktualnega dogajanja posebno pozornost nameniti strpnosti do beguncev oziroma migrantov, ponuja najrazličnejše informacije v povezavi z begunci in migranti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Novi poslovni modeli

Matej Tomažin, 18.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 2/2018Nenehno spreminjanje gospodarskega okolja in obilica inovacij spodbujata podjetja, da iščejo tiste smiselne spremembe, ki jim bodo ustvarile oziroma zagotovile konkurenčno prednost. Vodstva podjetij morajo razmišljati tako že v samih temeljih - to je pri poslovnih modelih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Novosti pri poročanju sobodajalcev - Register nastanitvenih obratov (RNO) ter poročanje o gostih in prenočitvah (eTurizem)

Blažka Vrsajković, 18.1.2018

GOSTINSTVO IN TURIZEM

Blažka Vrsajković, Pravna praksa, 2/2018Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu (ZGos-D) in Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) sta na področju aktualnega sobodajalstva prinesla poenostavitve in novosti glede poročanja podatkov o nastanitvenih obratih, gostih in prenočitvah. Tako sta bila s 1. decembrom 2017 skladno z določili 15.b člena Zakona o gostinstvu (ZGos) in z določili 2. člena Pravilnika o registru nastanitvenih obratov vzpostavljena Register nastanitvenih obratov (RNO) in spletna aplikacija za poročanje podatkov o gostih in prenočitvah (eTurizem). Prijavo in odjavo gostov ter vodenje evidence urejajo določila Pravilnika o prijavi in odjavi gostov, ki z določili 4. in 5. člena predpisuje spletno aplikacijo za poročanje podatkov iz knjige gostov ter zagotavljanje podatkov iz spletne aplikacije Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Vlada RS

Avtor ni naveden, 18.1.2018

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2018 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 163. redni seji (11. januar 2018): - predlog zakona o prenehanju veljavnosti Zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu Republike Slovenije, - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave, - predlog za
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Ustavna obtožba predsednika Vlade

dr. Andraž Teršek, 18.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 2/2018Z ustavnopravnega vidika sem prepričan, da predsednik Vlade dr. Miro Cerar s tem, ko je v zadevi Ahmada Shamieha storil, kar je po poročanju medijev in svojih izjavah storil, ni zagrešil ničesar, kar bi ustavnopravno - stvarno - utemeljevalo ukrep ustavne obtožbe zoper premierja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Postopki za umrle davčne zavezance z dolgom nad 80 evrov

Avtor ni naveden, 18.1.2018

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2018Pobudnik je od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) prejel opomin, da naj poravna dolg po umrlem bratu in se tako izogne izvršbi. O obstoju zapadlih obveznosti po zapustniku je bil obveščen šele tri leta po pravnomočnosti sklepa o dedovanju z opominom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Javno opravičilo sodnemu policistu, strokovni in zainteresirani splošni javnosti

dr. Andraž Teršek, 18.1.2018

Ostalo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 2/2018"Ljudje niso kaj prida," poje v eni od svojih glasbenih in filozofskih poezij Nick Cave, glasbena in prozna institucija. Res je, ljudje nismo kaj prida. Generalno. Prepogosto. Posebej tedaj, kadar storimo ali celo počnemo reči, ki niso dobre. In še bolj, kadar počenjamo tisto, za kar vemo, da je slabo. A takšni smo tudi, kadar ne storimo nečesa dobrega, pa bi lahko to storili. In še bolj smo tudi takšni, kadar česa ne storimo dobro ali prav, četudi bi to morali storiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Rok za pritožbo zoper sodbo po ZPP-E: petnajst ali trideset dni?

dr. Ivanka Demšar Potočnik, 18.1.2018

Civilni sodni postopki

dr. Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 2/2018Le nekaj mesecev po pričetku uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) so v praksi nastopile prve težave. Pojavilo se je namreč vprašanje, kako razlagati določbo tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v povezavi z določitvijo pritožbenega roka in roka za odgovor na pritožbo (slednji je odvisen od prvega). Praksa prvostopenjskih sodišč je različna. Nekatera določajo petnajstdnevni, druga pa tridesetdnevni rok za pritožbo. Ker tako ravnanje ne škoduje le pravdnim strankam (posega v njihovo ustavno pravico do enakega varstva pravic in pravico do pravnega sredstva), temveč ogroža temelje ustavne ureditve (posega v načelo pravne varnosti in zaupanja državljanov v sodstvo), bi bilo na tem področju treba čim prej zagotoviti enotno sodno prakso oziroma doseči ustavnoskladno razlago omenjene določbe. V prispevku bom predstavila pogled na razloge, ki vodijo v različno tolmačenja zakonske norme, in razmišljala o tem, kako čim prej doseči enotno sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Evropa

Patricij Maček, 18.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 2/2018 Torek, 9. 1. Brezposelnost. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je stopnja brezposelnosti v evrskem območju novembra 2017 znašala 8,7 odstotka, kar je najnižja raven od januarja 2009. V celotni Evropski uniji (EU) pa je brezposelnost novembra lani znašal
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Podjetje v pravu

dr. Branko Korže, 18.1.2018

Kultura in umetnost

dr. Branko Korže, Pravna praksa, 2/2018V delovanju podjetja, katerega nosilci so gospodarski pravni subjekti, se odražajo dinamični družbenoekonomski pa tudi družbenopolitični odnosi posamezne družbene skupnosti, zato je podjetje pomemben predmet preučevanja različnih strok, še posebej pravne teorije. Izsledki teorije so kot spoznavni viri neobhoden pripomoček v postopkih urejanja razmerij med lastniki kapitalskih naložb in razmerij med njimi ter gospodarskimi pravnimi subjekti, v katerih so kapitalsko udeleženi. Zaradi vsebinske kompleksnosti zakonodajalci pojma "podjetje" večinoma ne opredeljujejo ali pa so njihove opredelitve močno poenostavljene (na primer francoska), posamezne vidike podjetja oziroma podjetništva pa urejajo v različnih predpisih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Pasivna stvarna legitimacija DARS - nepogodbena odškodninska odgovornost posrednega zastopnika

Avtor ni naveden, 18.1.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2018V primerih, ko gre za nepogodbeno odškodninsko odgovornost v razmerju do tretjih, mora še toliko bolj veljati, da za povzročeno škodo tretjemu odgovarja (tudi) posredni zastopnik sam, četudi je tretjim povzročena pri opravljanju nalog za račun zastopanega in v zvezi s temi nalogami. Ne le, da posredni zastopnik pravno ravna v lastnem imenu, tudi sicer bo odločitev za deliktno ravnanje, ki rezultira v povzročitvi škode, običajno izvirala iz sfere neposrednega povzročitelja, četudi ni mogoče a priori izključiti primerov, da bi naročitelj mandatarju (kot posrednemu zastopniku) naročil prav tako ravnanje. Zato ni najti razumnega razloga, ki bi izključeval odgovornost DARS (civilnopravno deliktno sposobne so tudi pravne osebe) za škodo, povzročeno tretjemu ob gradnji avtoceste.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 18.1.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2018 18. januar 1919 - Mirovna konferenca v Versaillesu V Versaillesu se je začela mirovna konferenca, ki so se je udeležile zmagovalke v prvi svetovni vojni. Versajski mir je sistem mirovnih pogodb po prvi svetovni vojni med premaganimi centralnimi silami in zmagovito antanto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Ponovna zaposlitev upokojenke in pravica do odpravnine

dr. Nana Weber, 18.1.2018

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 2/2018Z 31. decembrom 2016 je delavki potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Ker so bili izpolnjeni tudi pogoji za upokojitev, se je delavka s 1. januarjem 2017 upokojila. Po internih aktih delodajalca delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina, ki jo je delodajalec v celoti izplačal. V internem pravilniku je navedeno naslednje: "Zaposlenemu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma v višini treh zadnjih plač, če je to zanj ugodneje, delavec pa ni upravičen do odpravnine, če je zavod oziroma delodajalec zanj financiral dokup zavarovalne dobe. V tem primeru je delavec upravičen le do razlike odpravnine, če so bila sredstva, ki jih je zavod oziroma delodajalec prispeval za dokup zavarovalne dobe, manjša od zneska odpravnine."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Razpisi

Avtor ni naveden, 18.1.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2018 Ur. l. RS, št. 1/18 1. Okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Kopru na gospodarskem oddelku - Vrhovno sodišče Republike Slovenije; rok je 20. januar. 2. Višji sodnik na Višjem sodišču v Celju na civilno-gospodarsko pravnem področju - Vrhovno sodišče Republike Sloven
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Rok za pritožbo zoper sodbo po noveli ZPP-E

mag. Jure Levovnik, 18.1.2018

Civilni sodni postopki

mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 2/2018Novela Zakona o pravdnem postopku ZPP-E, ki se je skoraj v celoti (z določenimi izjemami) začela uporabljati 14. septembra 2017, je podaljšala rok za pritožbo zoper sodbo s 15 na 30 dni (333. člen ZPP). V praksi se redno dogaja, da kot pooblaščenci strank v pravdnih postopkih prejemamo prvostopenjske sodbe, ki so izdane po 14. septembru 2017 in ki v pravnem pouku vsebujejo še stari, 15-dnevni, rok za pritožbo. Takšna praksa je po mojem mnenju napačna in ima negativne posledice tako za stranke kot za sodišča in celoten sodni sistem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Rok hrambe osebnih podatkov delavcev po privolitvi

Matej Vošner, 18.1.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 2/2018Ali je treba podatke o osebnih telefonskih številkah delavcev prijaviti v ločeno zbirko ali jih je možno vključiti v obstoječo zbirko osebnih podatkov? Ali je rok hrambe osebnih telefonskih številk delavcev do izteka delovnega razmerja treba navesti že na obrazcu, s katerim delavec poda osebno pisno privolitev, in kako je z rokom hrambe skupinskih fotografij, ko zaposlenemu na fotografiji delovno razmerje preneha?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Dobavitelji luksuznih izdelkov lahko pooblaščenim distributerjem prepovedo prodajo teh izdelkov prek spletnih tržnic tipa Amazon, eBay in PriceMinister

Zoran Skubic, 18.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 2/2018Ključni element vsake luksuzne dobrine je prav njena - ekskluzivnost. Pridih prestižnosti pa ni omejen zgolj na videz, uporabljene materiale ali kakovost izdelave tovrstnih izdelkov. Tudi način in okoliščine prodaje morajo vzdrževati njihov povzdignjen status. Njihovi dobavitelji se zatorej praviloma poslužujejo poslovnih mrež selektivne distribucije teh prestižnih znamk, pri čemer pa je izbranim pooblaščenim distributerjem določena kopica omejitev glede njihovega trženja, pogosto tudi nadaljnje prodaje. Posebej je urejena tudi spletna prodaja teh izdelkov, pri kateri je pogosto določena prepoved prodaje preko t. i. (splošnih) spletnih tržnic, recimo Amazona ali eBaya. Tu pa seveda kaj kmalu trčimo ob temeljne postulate prava Unije. Ta namreč s 101. členom PDEU prepoveduje vse sporazume med podjetji, ki bi lahko prizadeli trgovino med državami članicami in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. So torej selektivni distribuciji prestižnih izdelkov šteti dnevi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Vsebina PP št.2/2018

Avtor ni naveden, 18.1.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/20183 UVODNIK mag. Evelin Tratar Pristavec K predlogu Zakona o strokovnih pomočnikih sodstva 6-9 PRAVO EU Suzana Pecin Odškodninska odgovornost organov Slovenije za kršitve prava EU 9 IZJAVA dr. Andraž Teršek Ustavna obtožba predsednika Vlade
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Se zdravimo v kliničnem ali Kliničnem centru?

dr. Nataša Hribar, 18.1.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 2/2018Minuli teden sem se ukvarjala s krajšim prispevkom, v katerem je avtor ljubljanski Univerzitetni klinični center dosledno zapisoval kot Klinični center. Je s tem prestopil mejo pravopisne pravilnosti ali je vendarle ostal znotraj norme? V tokratnem kotičku se bom dotaknila velike začetnice pri stvarnih lastnih imenih ter posebno pozornost namenila skrajšanim in nadomestnim poimenovanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Cesarstvo, Maršalat, Komisija

Hinko Jenull, 18.1.2018

Ostalo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 2/2018Najtežjih primerov je vedno več, ne le v naši državi, ampak tudi širše. Tako berem, da je v ZDA resen raziskovalec vložil tožbo zoper Nacionalno akademijo znanosti zaradi objave prispevka, v katerem so drugi znanstveniki grajali njegov izračun maksimalnega učinka obnovljivih virov. Sodnik bo v tej zadevi gotovo pred zahtevno nalogo, saj je zatrjevana prizadetost strokovnega ugleda povezana s presojo zapletenih teorij s področja vodne, vetrne in sončne energije. A tudi za take zadeve ima pravosodje zadostna procesna orodja. Kako potem ne bi bilo sposobno prepoznati, obravnavati in lege artis rešiti izstopajočih primerov ljudi, "ki znotraj pravnih in drugih institucij niso dobili pomoči, kot so jo pričakovali, in zato doživljajo svoj položaj kot krivičen".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 18.1.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2018 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP-A) (Ur. l. RS, št. 55/17) - velja od 21. oktobra 2017, uporabljati se začne 21. januarja. 2. Uredba o spremembah Uredbe o načinu izvajanja nadzora z
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Sklepanje zakonskih zvez po Družinskem zakoniku

Maja Kotnik Hriberšek, 18.1.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Maja Kotnik-Hriberšek, Pravna praksa, 2/2018Medtem ko je Zakon o partnerski zvezi naredil velik korak naprej glede obličnosti in svečanosti obreda sklepanja partnerskih zvez, tega ne moremo reči za Družinski zakonik. Razloga za spremembo na tem področju naj bi bila diskretnost in manjši formalizem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Izobraževanje delavcev na delovnem mestu

mag. Suzana Pisnik, 18.1.2018

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 2/2018Izobrazba je v sodobni družbi vrednota, ki je zelo pomembna tako za uspešno opravljanje dela v nekem delovnem razmerju kot tudi za druga področja, s katerimi je delavec posredno ali neposredno povezan. Vendar lahko iz lastnih izkušenj povem, da v današnjem času izobrazba izgublja pomen in da je lahko previsoka izobrazba prej problem pri kandidiranju za delovna mesta kot pa pozitivno dejstvo, in to posebej takrat, ko se delavec izobražuje iz lastnega interesa in izobraževanje ni povezano z njegovim trenutnim delovnim mestom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Svoboda govora in sovražni govor

Patricij Maček, 18.1.2018

Človekove pravice

Patricij Maček, Pravna praksa, 2/2018Simpozij, ki je potekal 13. decembra 2017 v dvorani Slovenske matice, je bil izveden v sklopu dogodkov, ki bodo potekali pod naslovom Humanistika in pravo ter jih bosta organizirala profesor na FHŠ Univerze na Primorskem in višji znanstveni sodelavec Znanstveno-raziskovalnega središča Koper dr. Rok Svetlič ter nekdanji ustavni in zdajšnji vrhovni sodnik Jan Zobec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Opis kaznivega dejanja v kazenskem postopku, prvi del: vsebinske in formalne razsežnosti opisa kaznivega dejanja

dr. Primož Gorkič, 18.1.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 2/2018V kazenskih postopkih, ki sledijo akuzatorno-inkvizitorni tradiciji, običajno kot informacijsko hrbtenico postopka označujemo kazenski sodni spis. Latinski rek Quod non est in actis non est in mundo danes nedvomno še vedno velja in opozarja na spoznavne omejitve, ki spremljajo vsak, ne le kazenskega postopka. Vendar pa se s krepitvijo akuzatornih prvin kazenskega postopka kot informacijski temelj vsake kazenske zadeve vse močneje vzpostavlja opis kaznivega dejanja. To potrjuje tudi novejša judikatura slovenskih in tujih oziroma mednarodnih sodišč. Zato kaže tej prvini kazenskih postopkov nameniti nekoliko več pozornosti in sistematične obdelave.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 36 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 2

Leto objave

2018(34) 2017(33) 2016(42) 2015(38)
2014(37) 2013(43) 2012(44) 2011(44)
2010(47) 2009(48) 2008(44) 2007(42)
2006(25) 2005(33) 2004(25) 2003(27)
2001(29) 1999(30) 1998(32) 1997(24)
1996(19) 1995(33) 1994(27) 1993(30)
1992(27) 1991(23)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov