O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 15 (od skupaj 15)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Grožnja in vprašanje neveljavnosti pogodbe

dr. Luigi Varanelli, 22.11.2018

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 45-46/2018Z odločbo, opr. št. II Ips 281/2017, z dne 1. februarja 2018 je Vrhovno sodišče zagovarjalo stališče, na podlagi katerega je v primerih, ko izrečena grožnja jasno in očitno nasprotuje tako temeljnim ustavnim načelom kot prisilnim predpisom, pogodba, ki je bila sklenjena zgolj zaradi strahu, ki ga je takšna grožnja povzročila, nična na podlagi 86. člena OZ. Z navedenim prispevkom nameravam komentirati zgoraj navedeno stališče naše najvišje instance, izraziti nekatere pomisleke in utemeljiti nekaj dilem, ki izvirajo iz komentirane sodne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Stečajni postopek - prijava terjatve iz naslova stroškov prekinjenega sodnega postopka

Avtor ni naveden, 22.11.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2018Določba 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP je povsem jasna. V povezavi z določbo šestega odstavka istega člena pa takšna ureditev pomeni spremembo pogojev za uveljavljanje zahtevka za povrnitev stroškov postopka, kot so urejeni v splošnih določbah drugega in tretjega odstavka 163. člena ZPP. Ne glede na način končanja pravdnega postopka po izpolnitvi pogojev za nadaljevanje postopka (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP), je predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka. Takšna dodatna ovira za uveljavljanje stroškovnega zahtevka v pravdi je utemeljena na načelu koncentracije v stečajnem postopku, saj omogoča, da se že v fazi preizkusa terjatev ugotovi obseg vseh terjatev in z njimi povezanih stroškov, ki vplivajo na možnost poplačila upnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Ustna oporoka

dr. Nana Weber, 22.11.2018

Dedovanje

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 45-46/2018Oče je umrl avgusta letos in ni napisal oporoke. Zakonite dedinje smo tri sestre. Sestri trdita, da jima je oče tik pred smrtjo povedal ustno oporoko, v kateri naj bi vse zapustil njima.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Od Marakeške pogodbe do spremembe ZASP

Zonta Tilen, Bogataj Jančič Maja, 22.11.2018

Intelektualna lastnina, Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, dr. Maja Bogataj-Jančič, Pravna praksa, 45-46/2018Predstavljajte si, da stojite pred domačo knjižno polico, na kateri je sto knjig. Zaprete oči, in ko jih ponovno odprete, je na njej samo še ena naključno izbrana knjiga. Tolikšen je približno odstotek knjig, dostopnih večini slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja po svetu, kar poleg vseh ovir in tegob v njihovem vsakdanu dodatno prispeva k občutku izključenosti. Knjižna lakota (ang. book famine) je resen svetovni družbeni problem, h kateremu prispeva več dejavnikov; poleg finančnih in birokratskih ovir ljudem z okvarami vida in motnjami branja namreč vrata v svet knjig potencialno zapirajo tudi avtorske in sorodne pravice. To problematiko rešuje Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem (v nadaljevanju Marakeška pogodba), konvencija, ki je bila sprejeta v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organization, v nadaljevanju WIPO).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pravilo ne ultra alterum tantum - vrnitev plačanega v izvršbi

Avtor ni naveden, 23.11.2017

Obligacije, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2017Od 18. marca 2006 dalje po materialnem pravu ni bilo več podlage za plačilo tistih zapadlih zamudnih obresti, ki so presegle glavnico. Če je bila izvršba za njihovo poplačilo dovoljena le opisno in so bile po tem datumu plačane v izvršilnem postopku, je upnik prejel več, kot je znašala njegova terjatev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Saniranje pomanjkanja pasivne legitimacije v primeru nujnega sosporništva

Eva Šmirmaul, 23.11.2017

Civilni sodni postopki

Eva Šmirmaul, Pravna praksa, 45-46/2017Članek obravnava institut naknadnega sosporništva na pasivni strani v primeru, ko bi morali biti s tožbo zajeti vsi solastniki nepremičnine kot nujni sosporniki, pa pri tem eden ali več tožencev iz tožbe izostane. Vprašanje je, kako v praksi sanirati takšno stanje, ko na pasivni strani pomotoma izostane eden ali več tožencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Dolgotrajnost postopka za vrnitev poslovne sposobnosti z zamudo roka pri izdelavi izvedenskega mnenja

Avtor ni naveden, 23.11.2017

Človekove pravice, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2017Pobudnik je Okrajnemu sodišču v Kranju (sodišče) očital dolgotrajnost nepravdnega postopka zaradi vrnitve poslovne sposobnosti v zadevi pod opr. št. N 110/2015, v kateri je nastopal kot predlagatelj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Jamčevalni zahtevek pri podjemni pogodbi - rok iz prvega odstavka 635. člena Obligacijskega zakonika

Dejan Kramar, 24.11.2016

Obligacije

Dejan Kramar, Pravna praksa, 45-46/2016Obligacijski zakonik (OZ) v prvem odstavku 635. člena naročniku, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, dovoljuje sodno uveljavljanje pravice do jamčevalnih zahtevkov v roku enega leta od tega obvestila. Namen članka je predstavitev uporabe navedenega določila v praksi. V prispevku je obrazložena narava jamčevalnega zahtevka v širšem pomenu in (ne)dopustnost uporabe klasičnega odškodninskega zahtevka, ki se ga v takih situacijah (neupravičeno) poslužujejo naročniki ravno z namenom izognitve enoletnemu roku za sodno uveljavljanje pravice odprave napak. Izhodišče prispevka je sicer predpostavka, da se enoletni prekluzivni rok uporablja v vsaki situaciji, ko naročnik uveljavlja odgovornost za odpravo napak izvršenega posla, bodisi iz naslova pogodbene garancije bodisi iz naslova jamčevalnega zahtevka na podlagi zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Predpravdno razkritje dokazov

Ivanka Demšar Potočnik, 24.11.2016

Civilni sodni postopki

Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 45-46/2016Za pripravo sklepčne tožbe in obrazloženega odgovora na tožbo morata pravdni stranki imeti na razpolago zadostno količino informacij in ustrezne dokaze. Brez njih je odločitev za sodno varstvo pravice tvegana in negotova. Zato se postavlja vprašanje, kako čim hitreje in na zakonit način priti do njih. Odgovor na zastavljeno vprašanje vidim v uvedbi instituta predpravdnega razkritja dokazov, pri čemer se v prispevku osredotočam izključno na pridobitev listinske dokumentacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave v postopku - sodba presenečenja

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016Sklep II Ips 122/2016 z dne 1. septembra 2016 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 128/2015) Stranki mora biti omogočeno, da ob potrebni skrbnosti spozna, s katerih pravnih vidikov bo sodišče obravnavalo zadevo. Vendar iz ustavne pravice do izjave v postopku ne izhaja "pravica do pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Storitev eVročanje

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016eVročanje pomeni vročanje po elektronski poti prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (portal eDavki). Zavezanec za vstop v portal eDavki potrebuje potrebno programsko in strojno opremo ter kvalificirano digitalno potrdilo. eVročanje pomeni sodoben način vročanja dokumentov zavezancem za davek, v njihov osebni profil na informacijskem sistemu Finančne uprave eDavki. Vsi poslovni subjekti že uporabljajo eDavke za oddajo obračunov davkov, lahko pa jih uporabljajo tudi za oddajo drugih dokumentov, vključno z lastnimi dokumenti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Prikaz in opis znaka pri registraciji znamke

dr. Klemen Pohar, 24.11.2016

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 45-46/2016Uredba 207/2009/ES v 4. členu določa, da je znamka lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, ki jih je mogoče grafično prikazati, kot so besede, slike, črke, števila, oblika blaga ali njegove embalaže, če se s pomočjo teh znakov blago in storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga in storitev drugih podjetij. Čeprav uredba tega izrecno ne določa, pa ne zadošča le, da je znak mogoče grafično prikazati, temveč mora biti tudi dejansko grafično prikazan, tako da je jasno, kaj je predmet pravnega varstva. Četudi registracija nejasnega znaka morda na prvi pogled širi predmet varstva, takšno ravnanje ni priporočljivo, saj lahko sodišče znamko prepozna kot neskladno s predpisi in jo razglasi za nično. Takšna je bila situacija tudi v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Oblikovanje besedila kompleksne sodne poravnave

mag. Nataša Cankar, 19.11.2015

Civilni sodni postopki

mag. Nataša Cankar, Pravna praksa, 45-46/2015Mediacija je način alternativnega reševanja sporov s pomočjo nevtralne tretje osebe, ki s svojim delovanjem strankam pomaga doseči sporazum, s katerim na novo uredijo svoje pravice in obveznosti, še zlasti z vidika prihodnjega sodelovanja, in tako končajo spor. Ena od pogosto poudarjanih prednosti mediacijskega postopka je, da lahko stranke z njim hkrati končajo več odprtih medsebojnih sporov in ne le enega. Stranke, ki imajo med seboj odprtih več sodnih postopkov, se - če se uspejo dogovoriti za mediacijo -, v praksi dokaj pogosto odločijo za končanje vseh z enim končnim sporazumom. Ker se pri nas mediacija najpogosteje izvaja kot sodišču pridružena mediacija, to lahko pomeni končanje več sodnih zadev in še ureditev nekaterih zunajsodnih sporov z eno samo sodno poravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Prazno stanovanje in stroški

dr. Anita Napotnik, 19.11.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 45-46/2015Upravnik ima težave s praznim stanovanjem, katerega lastnik ni znan. V zemljiški knjigi je stanovanje še vedno vpisano kot lastnina podjetja, za katerega je stečajni postopek že končan. Oseba, ki je to stanovanje uporabljala in plačevala stroške upravljanja, je izginila neznano kam, v centralnem registru prebivalstva je ni. Stanovanje je prazno, v zvezi z njim nastajajo stroški.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Javna dražba v izvršbi - navodila za uporabo

Gregor Verbajs, 19.11.2015

Civilni sodni postopki

Gregor Verbajs, Pravna praksa, 45-46/2015Nepremičnine se v izvršilnem postopku prodajajo po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predvsem na javni dražbi. Način prodaje na javni dražbi ni dovolj izkoriščen oziroma je javno dražbo možno razpisati tudi na način, ki bi bil za potencialne kupce privlačnejši. V praksi je problem zlasti t. i. skupna (paketna) prodaja večjega števila nepremičnin. Sodišča načeloma razpisujejo ločeno prodajo nepremičnin, to pa predvsem zaradi lažje razdelitve kupnine, če niso vsi upniki predlagali izvršbo na vse nepremičnine dolžnika. Drugače kot v izvršilnem postopku je v stečajnih postopkih skupna (paketna) prodaja nepremičnin redna praksa. Za upnike je ugodneje, da se zaokrožen sklop nepremičnin proda skupaj in hkrati. Glede na določbe ZIZ menim, da bi se lahko tudi v izvršilnih postopkih opravljala skupna prodaja nepremičnin.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 45-46

Leto objave

2018(4) 2017(3) 2016(5) 2015(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.3. CIVILNO PRAVO 2.3.2. Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori 2.3.3. Intelektualna lastnina 2.3.4. Obligacije 2.3.6. Dedovanje 2.3.7. Civilni sodni postopki

Avtorji

AB C ĆČD ĐEFGHIJ K LMN OP QRSŠ TUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov