O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 124)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Madžarska zakonodaja glede potrošniških posojil v tuji valuti ne krši pravic finančnih institucij

Alenka Antloga, 7.2.2019

TRGOVINA

Alenka Antloga, Pravna praksa, 5-6/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru petih finančnih institucij s sedežem v Budimpešti, ki so zatrjevale kršitev prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP) in 1. člena Protokola k tej konvenciji (P1-1), odločil, da je zadeva zaradi očitne neutemeljenosti nesprejemljiva za obravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Načelo davčne pravičnosti in davek od dobička iz kapitala

mag. Joži Češnovar, 7.2.2019

Davki občanov in dohodnina, Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Joži Češnovar, Pravna praksa, 5-6/2019Davčne zavezance je vznemirjala dosedanja praksa Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) v zvezi z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov pri odsvojitvi deleža v družbi (poslovnega deleža ali delnice), in sicer v primerih, ko družbenik družbe ni financiral zgolj z vplačilom osnovnega vložka oziroma nominalnega zneska delnice, temveč še z drugimi načini lastniškega financiranja družbe. FURS je namreč trdil, da se kapitalski vložki družbenika v obliki naknadnih vplačil in v obliki vplačanega presežka kapitala (agio), ki jih družba evidentira v postavki kapitalske rezerve, ne vštevajo v nabavno vrednost poslovnega deleža oziroma delnice. Posledica tega stališča je bilo obdavčevanje fizičnih oseb z davkom od dobička od kapitala na del vrednosti, ki so jo dosegli ob odsvojitvi kapitala, ki ni predstavljala dobička odsvojitelja, temveč zgolj povračilo njegovega vložka. Vrhovno sodišče je takšno razlago zavrnilo in s precedenčno sodbo, ki jo je javno razglasilo 22. januarja 2019, prekinilo to davčno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Rodilnik

dr. Nataša Hribar, 7.2.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 5-6/2019Čeprav sem že tolikokrat pisala o rodilniku, bom tokratni kotiček spet namenila tej temi. Rodilnik se Slovencem največkrat izmuzne ob zanikanju glagola; takrat namreč velja pravilo, da moramo tožilniški predmet iz trdilne povedi zamenjati s predmetom v rodilniku, npr. Na zatožno klop so poklicali prvo obtoženko. - Na zatožno klop niso poklicali prve obtoženke. To pravilo ne velja samo za samostalnike in samostalniške zveze, ampak tudi za zaimke, npr. Poklicali so jo na zatožno klop. - Niso je poklicali na zatožno klop.; To sem že slišala. - Tega še nisem slišala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Šeriatsko pravo (2. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 7.2.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 5-6/2019Sredi sedmega stoletja se je na Bližnjem vzhodu rodila nova monoteistična veroizpoved - islam, ki se je v nadaljnjih stoletjih vztrajno širila na zahod in vzhod. Kmalu po smrti preroka Mohameda je prišlo do razkola med verniki. Večina je menila, da izvor prerokovega naslednika ni pomemben, če skupnost dosledno spoštuje islamsko pravo za dosego rešitve, manjšina pa je zagovarjala, da mora biti voditelj islamske skupnosti karizmatična osebnost in hkrati prerokov sorodnik. Razkol med suniti in šiiti se odraža v razvoju šeriatskega prava in islamske civilizacije nasploh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Možni postopki držav proti drugi državi po pravu EU

Sonja Strle, 7.2.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Sonja Strle, Pravna praksa, 5-6/2019"Zlata je doba napočila prva: brez prava, zakonov, čisto po lastnem nagibu, gojila je čast in poštenje. Kazen in strah sta bila še neznana, ni moč bilo brati groženj." Z verzom rimskega pesnika Ovida je prof. dr. Verica Trstenjak začela predavanje, ki sta ga 17. januarja 2019 v City hotelu Ljubljana organizirala Slovensko društvo za evropsko pravo in Pravniško društvo Ljubljana. Obdobje zlate dobe, kjer pravo in zakoni niso bili potrebni, danes predstavlja utopijo. Živimo namreč v družbi, kjer vsakodnevno prihaja do kršitev pravnega reda. Da bi se temu izognili, moramo uporabljati čim učinkovitejše pristope. Čas Marije Terezije in Napoleona, ko so države spore reševale z vojaško strategijo in pošiljanjem soldatov, je preteklost. Danes so temu namenjena pravna sredstva, zato je članicam EU na voljo več pravnih postopkov, ki temeljijo na različnih procesnih predpostavkah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Priznavanje poklicnih kvalifikacij iz drugih držav članic

dr. Nana Weber, 7.2.2019

Splošno o vzgoji in izobraževanju, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 5-6/2019Sistem avtomatičnega priznavanja dokazil o formalnih kvalifikacijah pomeni, da morajo države članice dokazilom o formalnih kvalifikacijah, ki so določena v Direktivi 2005/36 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (v nadaljevanju Direktiva) in pridobljena v drugi državi članici, priznati enako veljavnost kot dokazilom o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdajajo same, je v nedavni sodbi odločilo Sodišče Evropske unije (EU). Pomembnejši del sodbe pa razkriva, da države članice niso upravičene ugotavljati, ali je bila odločba druge države članice o tam pridobljenem nazivu tudi utemeljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Spodbude in blaginja

dr. Katarina Zajc, 7.2.2019

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 5-6/2019Prva ura pogodbenega prava na tuji pravni fakulteti. Profesorica vstopi v predavalnico. Jaz sem bila mentalno pripravljena, da se bo začelo predavanje o temeljnih načelih pogodbenega prava ali vsaj o ponudbi k sklenitvi pogodbe in podobno - vendar sem se motila. Predavanje se je začelo z obravnavanjem primerov kršitev pogodb in višine odškodnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - ničnost pogodbe

Avtor ni naveden, 7.2.2019

TRGOVINA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5-6/2019V okviru pojasnilne dolžnosti mora biti kreditojemalec ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri mora odplačevati kredit, biti mora biti tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za njegove finančne obveznosti, torej za skupne stroške kredita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Osebni pregledi obsojencev v luči človekovih pravic

Ivan Šelih, 7.2.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Ivan Šelih, Pravna praksa, 5-6/2019V zadnjem času smo lahko v različnih medijih spremljali številne prispevke, ki so se nanašali na položaj zaprtih oseb (obsojencev in pripornikov) v naših zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ). Pri tem je bilo mogoče zaslediti tudi informacije o tem, da naj bi Varuh človekovih pravic (Varuh) in Ministrstvo za pravosodje (MP) "odločila, da morajo pravosodni policisti opustiti avtomatično pregledovanje vseh zapornikov". Varuh seveda ni nikoli odločil, da morajo pravosodni policisti opustiti avtomatično pregledovanje vseh zapornikov, saj takšnih pooblastil niti nima. S problematiko obveznih osebnih pregledov obsojencev pa smo se lansko leto dejansko srečali ob obravnavi anonimnega pisanja obsojenk iz ZPKZ Ig, ki so se pritožile zaradi osebnih pregledov ob prihodu iz zunajzavodskih ugodnosti in namenskih izhodov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Skromni rezultati pregona borzne kriminalitete

Hinko Jenull, 7.2.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 5-6/2019Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS je bil lani opravljen pregled obravnavanja zadev kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij po 243. členu (prejšnjega) Kazenskega zakonika (KZ) oziroma 238. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja zlorabe trga finančnih instrumentov po 239. členu KZ-1, v obdobju od 1995 do 2017. Namen pregleda je bila priprava vsebinske analize pojavnih značilnosti kaznivih dejanj (ovaditelji, osumljenci, oškodovanci, pravna opredelitev in opis dejanja), poteka in trajanja postopka ter oblikovanje izhodišč za učinkovitejši pregon z vidika pravne opredelitve dejanj, izrekov obtožnih aktov, usmerjanja predkazenskega postopka, dokaznega postopka in predlogov za izrek sankcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Nerazumno vedenje

Igor Vuksanović, 7.2.2019

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 5-6/2019Tokrat vam imam čast predstaviti knjigo pravega ekonomskega heavy hitterja, Nobelovega nagrajenca za ekonomijo v letu 2017, nekdanjega predsednika Zveze ameriških ekonomistov, profesorja slovite (za nekatere pa zloglasne) univerze v Chicagu. Pri ljubljanski založbi UMco je letos v prevodu Sama Kuščerja izšlo 440 strani dolgo delo Richarda H. Thalerja Nerazumno vedenje (s podnaslovom Razvoj vedenjske ekonomije). Knjiga ima ganljiv predgovor (napisan kot hommage pokojnemu prijatelju psihologu Amosu Tverskemu), osem delov, razdeljenih na 33 poglavij, končni sklep, diskretno na konec knjige pomaknjena seznama končnih opomb in uporabljene literature, zelo uporabni imensko in stvarno kazalo ter seznam uporabljenih slik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Novela ZKP na poti v Državni zbor

Urša Ravnikar Šurk, 7.2.2019

Kazenski postopek

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 5-6/2019Vlada je sprejela besedilo predloga novele Zakona o kazenskem postopku. Sprememba ZKP je bila napovedana že v prejšnjem vladnem mandatu, a je naletela na močan odpor raznih deležnikov in nazadnje ni prestala veta v Državnem svetu. Tokratna novela je manj ambiciozna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Vlada RS

Avtor ni naveden, 7.2.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5-6/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 16. redni seji (24. januar 2018): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019, - predlog zakona o ratifikaciji Protokola o spremembi odstavka a) 50. člena Konvencije o m
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Potni stroški delavca za prihod na delo in z dela ob spremembi prebivališča

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 7.2.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 5-6/2019Delavec ima stalno prebivališče v kraju, ki je od kraja, kjer opravlja delo, oddaljen tri kilometre. Delavec je prijavil začasno prebivališče v kraju B, ki je od kraja dela oddaljen 140 kilometrov. • Si delavec res lahko poljubno izbira kraj bivanja, ki zelo poviša stroške dela, ki jih imamo z njim? • Ali mora delavec, če prijavi novo začasno bivališče, vsak dan odhajati in prihajati od tam ali je upravičen do povračila stroškov za pot le za tiste dneve, ko se pelje v oddaljeni kraj B?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Ugovor zoper delo volilnega odbora mora biti vložen skladno z ZVDZ

Avtor ni naveden, 7.2.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5-6/2019Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki je bil opazovalec na letošnjih državnozborskih volitvah. V dopisu Varuhu je navedel opažanje, da naj bi se z volišč glasovnice odnašale v odprtih, nezapečatenih ali le zalepljenih škatlah, večinoma kar v volilnih skrinjah. Uradne kuverte naj bi bile premajhne in se jih naj ne bi uporabljalo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 7.2.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5-6/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o koncesiji za graditev krožne kabinske žičnice Vitranc 2 v Kranjski Gori (Ur. l. RS, št. 5/19) - veljati začne 9. februarja. 2. Pravilnik o izdelavi analize stroškov in koristi za uporabo soproizvodnje toplote
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Vinjen na delovnem mestu

mag. Suzana Pisnik, 7.2.2019

VARSTVO PRI DELU, Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 5-6/2019Ugotovili smo, da je naš zaposleni na delovnem mestu pod vplivom alkohola. • Kako lahko proti njemu ukrepamo? • Kaj moramo v takem primeru storiti za zaščito ljudi in premoženja v delovnem procesu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Teorija vs. praksa - položaj in vpliv kazenskopravnega akademika v pravni družbi

Jan Stajnko, 7.2.2019

Ostalo

Jan Stajnko, Pravna praksa, 5-6/2019Pravniško društvo v Mariboru že tradicionalno vsak prvi četrtek v mesecu na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru organizira strokovna predavanja, ki povezujejo tako pravnike iz prakse in akademike kot tudi uveljavljene pravnike in študente prava. Tudi 10. januarja je druženje potekalo v luči povezovanja teorije in prakse. Pod naslovom Teorija vs. praksa - položaj in vpliv kazenskopravnega akademika v pravni družbi je namreč predaval dr. Miha Šepec, docent za področje kazenskega prava na PF Univerze v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Ugovor tretjega zoper izvršbo

Dida Volk, 7.2.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 5-6/2019V izvršilnem postopku nastopata (samo) dve stranki: upnik kot aktivna stranka, ki predlaga izvršbo, ter dolžnik kot pasivna stranka, zoper katerega je predlagana oziroma dovoljena izvršba. Izjemoma pa lahko pravno sredstvo vloži tudi nekdo, ki ni stranka postopka. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ga v določbi 16. člena, kjer so obrazloženi posamezni izrazi, uporabljeni v zakonu, sicer (nedosledno) imenuje udeleženec, vendar se je tako v praksi kot tudi v poglavju o ugovoru tretjega uveljavil izraz "tretji". Ugovor tretjega sicer ni tako pogost, kot je ugovor dolžnika, vendar se zaradi specifičnega položaja tretjega pojavljajo številna vprašanja v (sodni) praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Od 21. januarja do 3. februarja

Patricij Maček, 7.2.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 5-6/2019 Ponedeljek, 21. 1. Represija. Vrhovno državno tožilstvo je sporočilo, da iz zbranih osnovnih statističnih podatkov o delu državnih tožilstev za leto 2018 izhaja, da je tožilstvo v lanskem letu prejelo skupno 25.838 ovadb zoper polnoletne storilce. Omenjeni podatek preds
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Evropa

Patricij Maček, 7.2.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 5-6/2019 Torek, 22. 1. Veliki petek. Odobritev velikega petka kot praznika samo za pripadnike nekaterih protestantskih cerkva v Avstriji pomeni diskriminacijo na podlagi vere, ki pa je s pravom Evropske unije (EU) prepovedana, je odločilo Sodišče EU. Kot so sporočili s Sodišča E
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 7.2.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5-6/2019 7. februar 1478 - Thomas More V Londonu se je rodil angleški humanist in državnik Thomas More, ki so ga leta 1535, zaradi nasprotovanja suprematski prisegi, po kateri je kralj tudi poglavar angleške cerkve, obsodili na smrt in ga obglavili. V svojem delu Utopija je ostro k
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Vsebina PP št.5-6/2019

Avtor ni naveden, 7.2.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5-6/20193 UVODNIK dr. Davorin Kračun Na poti k dolgoročni vzdržnosti javnih financ 6-8 KAZENSKO PRAVO Hinko Jenull Skromni rezultati pregona borzne kriminalitete 9-11 ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE mag. Boštjan Savšek Odgovornost delodajalca za nezgode pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Privatizacija - kraljica vseh reform

dr. Anže Burger, 7.2.2019

GOSPODARSKI SUBJEKTI

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 5-6/2019Za nami je šest let gospodarske rasti, a sedanja in pretekli dve vladi v tem času niso izpeljale niti ene resne strukturne reforme. Politiki se hvalijo z visoko gospodarsko rastjo, ob tem pa zamolčijo, da sta nas že leta 2017 po realnem razpoložljivem dohodku na prebivalca prehiteli Češka in Latvija, dohiteli pa Slovaška in Poljska. Ti sta po podatkih Eurostata leta 1995 za nami zaostajali za kar 42 odstotkov. Čakajo nas zdravstvena reforma, pokojninska reforma, stanovanjska reforma, racionalizacija javnega sektorja, davčna reforma, reforma trga dela, reforma socialne politike, upoštevanje fiskalnega pravila in kraljica vseh reform: privatizacija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Odgovornost delodajalca za nezgode pri delu ali poklicne bolezni zavarovanca in zavarovanje za primer "regresnega" zahtevka

mag. Boštjan Savšek, 7.2.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Delovna razmerja

mag. Boštjan Savšek, Pravna praksa, 5-6/2019Delodajalec je ob nezgodi pri delu ali poklicni bolezni podvržen kazenski, prekrškovni in civilnopravni odgovornosti. V tem prispevku se osredotočamo zgolj na civilno odgovornost delodajalca v odnosu do socialnega zavarovanja oziroma delavca. Kot organizator gospodarske dejavnosti je delodajalec odgovoren za vsakršno škodo, ki se lahko pripeti pri izvajanju njegove dejavnosti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 5-6

Leto objave

2019(41) 2000(28) 1993(32) 1992(23)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M NOP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov