Literatura

Stran 1 / 31 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 775)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄14	Učinkovitejša sodišča? Pogled prvostopenjske sodnice mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019 Sodišča
	mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Z zanimanjem sem prebrala razmišljanje Boštjana J. Turka v Pravni praksi št. 13 o težavah slovenskih sodišč in sodnikov. Večina pomanjkljivosti, ki jih opisuje, se zelo jasno nanaša na sodnike prve stopnje. V Sloveniji ni v navadi, da bi sodniki odgovarjali na kakršnekoli kritike, sploh pa ne prvostopenjski sodniki. Zakaj je tako? Najverjetneje zaradi ukoreninjene paradigme, da sodniki stoično in pohlevno sprejemamo vse, kar nam strokovna in laična javnost nameni. Sodniki prve stopnje se ne izpostavljamo tudi zato, ker smo v prvih bojnih vrstah in se bojimo tako tistih, ki so spredaj, kot tistih, ki so zadaj. No, v tem primeru sem se (pogumno) odločila, da kot sodnica največjega in najbolj obremenjenega okrajnega sodišča v državi dodam še nekaj svojih misli. S tem tvegam odobravanje ali neodobravanje predvsem kolegov sodnikov, toda ker sem v življenju izkusila dovolj težjih stvari, se, hvala bogu, ne oziram več na to, kdo me mara in kdo ne.
Pravna praksa, 2019⁄14	Izobraževalne izjeme v direktivi EU o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu Luka Novak, 4.4.2019 Intelektualna lastnina
	Luka Novak, Pravna praksa, 14/2019Evropski parlament je 26. marca 2019 na plenarni seji sprejel usklajeni predlog Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu (v nadaljevanju direktiva), ki po osemnajstih letih ponovno ureja avtorsko pravico na ravni skupnosti. O dveh členih, ki najbolj delita javnost (to sta v septembrskem predlogu 11. in 13. člen, v sprejeti verziji pa 15. in 17. člen), je bilo v različnih medijih povedanega že veliko, zato se bomo v tem članku posvetili drugim pomembnim členom, ki urejajo rabo v okviru digitalnega sveta in ki so za nekatere deležnike relevantnejši od v javnosti najbolj izpostavljenih. Predvsem bomo obravnavali člena, ki urejata pravice imetnikov književnih, znanstvenih in publicističnih del, to sta 5. in 16. člen direktive. Burna javna debata teh členov ni izpostavljala, večinoma jih je celo povsem zameglila ali pa napačno interpretirala.
Pravna praksa, 2019⁄14	Od 25. do 31. marca Patricij Maček, 4.4.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 14/2019 Ponedeljek, 25. 3. Evropski pravni inštitut. Predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič je sprejel predsednico Evropskega pravnega inštituta (ELI) Christiane Wendehorst, ki mu je podrobneje predstavila delovanje omenjenega inštituta. Med pogovorom z gostjo je
Pravna praksa, 2019⁄14	2.084 nerešenih zadev pred Ustavnim sodiščem Urša Ravnikar Šurk, 4.4.2019 Sodišča
	Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 14/2019Kljub povečanju števila nerešenih zadev za 29,5 odstotka glede na prejšnje leto predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez pozitivno ocenjuje opravljeno delo v minulem letu.
Pravna praksa, 2019⁄14	Glagoli dr. Nataša Hribar, 4.4.2019 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 14/2019Govorim narečje, v katerem besede zelo pogosto izgovarjamo z drugačnim naglasom, kot so naglašene v knjižnem jeziku. Ne le mesto naglasa, zelo pogosto sta drugačni tudi ožina in širina oz. dolžina in kračina naglašenega samoglasnika. Kljub temu v knjižnem jeziku z naglaševanjem načeloma nimam težav,
Pravna praksa, 2019⁄14	Bolniški stalež - delitev bremena med delodajalci in javnimi blagajnami po Evropi Špela Lovšin, 4.4.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
	Špela Lovšin, Pravna praksa, 14/2019Nadomestilo plače za odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe je eden izmed institutov, ki odražajo socialno funkcijo delovnopravne zakonodaje. Ker se od 30. dne odsotnosti sredstva za izplačevanje takšnega nadomestila črpajo iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), se v javnih razpravah pogosto zastavlja vprašanje, koliko sredstev je namenjenih za izplačevanje nadomestila plače za bolniško odsotnost in ali je obstoječa ureditev v Sloveniji primerna za vzdržnost javnih financ.
Pravna praksa, 2019⁄14	Kaj prinaša novela ZKP-N 2.0? mag. Robert Golobinek, 4.4.2019 Kazenski postopek
	mag. Robert Golobinek, Pravna praksa, 14/2019Državni zbor Republike Slovenije je 26. marca 2019 s 46 glasovi za in 33 glasovi proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-N). Gre za novelo, ki je bila v nekoliko drugačnem obsegu v Državnem zboru že sprejeta leta 2017, a po vetu Državnega sveta ni dobila zadostne večine pri ponovnem glasovanju.
Pravna praksa, 2019⁄14	Z orumenelih listov ... Avtor ni naveden, 4.4.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2019Iz PP, št. 20/83, 20. oktober 1983, str. 3
Pravna praksa, 2019⁄14	KPJS - neenakomerna razporeditev delovnega časa - nadure Avtor ni naveden, 4.4.2019 Delovna razmerja
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2019Neenakomerna razporeditev delovnega časa pomeni, da je delovni čas v okviru šestmesečnega referenčnega obdobja v določenem časovnem obdobju lahko trajal več kot znaša redna (dnevna ali tedenska) delovna obveznost in v preostalem časovnem obdobju manj; moral pa se je v referenčnem šestmesečnem obdobju izravnati. Če so po koncu referenčnega obdobja ostale ure neizravnane, predstavljajo te ure delo preko polnega delovnega časa (nadure).
Pravna praksa, 2019⁄14	Pogledi sociologije prava dr. Mojca Zadravec, 4.4.2019 Kultura in umetnost
	dr. Mojca Zadravec, Pravna praksa, 14/2019Ob prehodu v novo leto je izšlo (zlasti za študente prvega letnika PF Univerze v Ljubljani težko pričakovano) delo: druga, pregledana in dopolnjena izdaja knjige Pogledi sociologije prava avtorjev dr. Albina Igličarja in dr. Tilna Štajnpihlerja Božiča. Znanstvena monografija (ki obsega skoraj 500 strani vsebine in je razdeljena na 15 poglavij) sicer ni namenjena le študentom, temveč vsem, ki se ukvarjajo z raziskovanjem razmerja med pravom in drugimi družbenimi pojavi. Kot eno redkih, če ne edino celovito in sistematično znanstveno delo s področja sociologije prava v slovenskem jeziku predstavlja pomemben prispevek k razumevanju ter preučevanju prava v našem raziskovalnem prostoru.
Pravna praksa, 2019⁄14	S tujih knjižnih polic Tim Horvat, 4.4.2019 Kultura in umetnost
	Tim Horvat, Pravna praksa, 14/2019Faut-il quitter les réseaux sociaux? - Les 5 fléaux qui rongent Facebook, Twitter, Instagram, Snapchat et Youtube (Je treba zapustiti socialna omrežja? - Pet negativnih plati platform Facebook, Twitter, Instagram, Snapchat in Youtube)
Pravna praksa, 2019⁄14	Kazenskopravna demistifikacija t. i. sovražnega govora Primož Baucon, 4.4.2019 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Primož Baucon, Pravna praksa, 14/2019V zadnjem času se pri nas vse več govori in piše o t. i. sovražnem govoru, pri čemer se marsikdaj določena ideološka stališča proglašajo za t. i. sovražni govor, čeprav ne gre zanj, saj različna ideološka stališča predstavljajo eno temeljnih demokratičnih načel v vsaki državi, ki temelji na vladavini prava. Postavlja se vprašanje, kje je meja svobode izražanja in kdaj so razne izjave, ki jih (laična) javnost dojema kot t. i. sovražni govor, s kazenskopravno normo prepovedane. To je še posebej pomembno, ker določba 297. člena (Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) ni povsem jasna in bi lahko postala ob morebitnih neustreznih spremembah (zlasti črtanju vezanosti kaznivosti na motenje javnega reda in miru) še bolj nejasna ter bi omejevala svobodo izražanja. V nadaljevanju bodo prikazane nekatere kazenskopravne dileme, stališča tuje kazenskopravne teorije in sodne (zlasti tuje) odločitve, povezane z zadevno problematiko.
Pravna praksa, 2019⁄14	Sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) kot evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov Dida Volk, 4.4.2019 Civilni sodni postopki
	Dida Volk, Pravna praksa, 14/2019Evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov ureja Uredba (ES), št. 805/2014, Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 (v nadaljevanju UEIN). Že iz naslova Uredbe je razvidno, da je le v primeru nespornih zahtevkov mogoče izdati potrdilo o izvršljivosti po UEIN, saj ta upnika širše legitimira za neposreden dostop do izvršbe v drugi državi članici. Opredelitev "nespornih zahtevkov" zajema vse položaje, v katerih je upnik, če dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka, pridobil bodisi sodno odločbo proti temu dolžniku ali izvršljivo listino, ki zahteva dolžnikovo izrecno soglasje, bodisi da je to sodna poravnava ali javna listina. Med sodnimi odločbami, ki ustrezajo minimalnemu standardu, "da dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka", pa se je v zadnjih letih, vse do nedavnega, najbolj pogosto pojavljal pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Konec lanskega leta pa lahko zasledimo prve odločbe (višjih) sodišč z zavrnitvijo predloga upnika za potrditev pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot evropskega naloga za izvršbo.
Pravna praksa, 2019⁄14	Ločena mnenja tudi v Beneški komisiji? dr. Ciril Ribičič, 4.4.2019 Pravoznanstvo
	dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 14/2019Na marčevski seji Beneške komisije je skupina njenih članov predlagala uvedbo ločenih mnenj članov, ki nasprotujejo večinsko sprejetemu mnenju Komisije. Predlog je sprožil veliko nasprotovanja, češ da
Pravna praksa, 2019⁄14	Izjave Avtor ni naveden, 4.4.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2019"Slovenija se je v manj kot treh desetletjih razvila v družbo neiskrene skromnosti in nezdrave egalitarnosti. Dokler bomo živeli v tej samoprevari, da je vrednota biti neviden, bomo tudi svojim otrokom psihološko prepovedovali, da bi bili uspešni."
Pravna praksa, 2019⁄14	Minimalna plača, dodatki, izvzetja mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.4.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 14/2019V podjetju imamo več delavcev, ki jim izplačujemo minimalno plačo. Tisti delavci, ki so pri nas zaposleni že dlje časa, imajo v pogodbi o zaposlitvi določeno osnovno plačo, ki je nižja od minimalne, novejši delavci pa minimalno.
Pravna praksa, 2019⁄14	Pravni položaj oseb z motnjo v duševnem razvoju Patricij Maček, 4.4.2019 Zakonska zveza in družinska razmerja
	Patricij Maček, Pravna praksa, 14/2019Ob svetovnem dnevu Downovega sindroma, 21. marca 2019, je v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) potekal posvet o pravnem in družbenem položaju odraslih z motnjo v duševnem razvoju. Posvet, ki so ga organizirali SAZU, Zveza Sožitje in Društvo Downov sindrom Slovenija, je povezovala akademikinja in zaslužna profesorica na PF Univerze v Ljubljani dr. Alenka Šelih. Ob tej priložnosti je založba Rokus Klett, d.o.o., izdala in založila tudi publikacijo z naslovom Downov sindrom: Kaj to pomeni?, v kateri je pojasnjeno vse o tej kromosomski motnji.
Pravna praksa, 2019⁄14	Obveščanje najemodajalca o obiskih preko noči dr. Nana Weber, 4.4.2019 Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 14/2019Najemodajalec želi, da mu za vsakega, ki bo pri meni na obisku in bo prespal najmanj eno noč, sporočimo vsaj dva dni vnaprej, in sicer kdo bo prespal, kdaj bo prišel in kdaj bo odšel. V pogodbi nimamo o tem ničesar zapisanega.
Pravna praksa, 2019⁄14	Posredovanje podatkov o zaposlenih policiji Sonja Strle, 4.4.2019 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Sonja Strle, Pravna praksa, 14/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o dopustnosti posredovanja osebnih podatkov zaposlenih policiji ob obisku tujega državnika.
Pravna praksa, 2019⁄14	Olajšava za investiranje (podrobnejši opis) Avtor ni naveden, 4.4.2019 Druge davščine in olajšave
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2019Navedeni podrobnejši opis obravnava uveljavljanje olajšave za investiranje v skladu s 55.a členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Smiselno enaka obravnava velja tudi glede uveljavljanja olajšave za investiranje v skladu s 66.a členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2).
Pravna praksa, 2019⁄14	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 4.4.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2019 28. marec - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu, - predlog zakona o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, - predlog zakona o ratifikaciji Priloge I k Dopolni
Pravna praksa, 2019⁄14	Družinskemu zakoniku na pot dr. Mateja Končina Peternel, 4.4.2019 Zakonska zveza in družinska razmerja
	dr. Mateja Končina-Peternel, Pravna praksa, 14/2019Družinski zakonik je začel veljati 15. aprila 2017, večina določb pa se začne uporabljati 15. aprila 2019. Prinaša kar nekaj novosti, a naj na tem mestu izpostavim le tri.
Pravna praksa, 2019⁄14	Šeriatsko pravo (4. del) mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019 Ostalo
	mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Muslimanska vera ali islam, ki združuje več kot 1,2 milijarde ljudi, danes predstavlja drugo največjo svetovno religijo. Njen začetek sega v 7. stoletje, ko je v Meki pripadnik arabskega plemena Kurajš Mohamed dobival sporočila od boga Alaha. Gre za monoteistično religijo, ki ponuja človeštvu zedinjen pogled na smisel njegovega stvarjenja in obstoja, njegove končne usode in njegovega mesta med bitji sveta. Islam je hkrati religija, politični sistem in pravo. Poglavitni vir šeriatskega prava so določila muslimanske svete knjige, Korana, ki jih dopolnjujejo poročila o Mohamedovih izjavah, dejanjih ali odobritvah (hadisi oziroma suna). Med glavne vire šeriatskega prava štejemo še soglasje muslimanske skupnosti ali muslimanskih pravnikov glede določenega vprašanja (ijma) in sklepanje na podlagi analogije (qiyas). Obstajajo še pomožni pravni viri, ki so se razvili v okviru sunitskih in šiitskih pravnih šol. Koran in suna podrobno urejata družinsko, dedno in kazensko problematiko, vsebujeta pa tudi pravila obligacijskega in stvarnega prava.
Pravna praksa, 2019⁄14	Razpisi Avtor ni naveden, 4.4.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2019 Ur. l. RS, št. 17/19 1. Kandidat za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu - Ministrstvo za pravosodje, rok je 21. april. Ur. l. RS, št. 19/19 2. Okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Mariboru - Vrhovno sodišče RS, rok je 13.
Pravna praksa, 2019⁄14	Policija Patricij Maček, 4.4.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 14/2019Na začetku letošnjega leta se je v novo, sodobnejšo podobo odela spletna stran slovenske policije. Ključne novosti prenovljenega spletišča so prilagojenost različnim napravam, s pomočjo katerih uporabniki dostopajo do njega (tudi pametnim telefonom in tablicam), ter različne aplikacije in storitve, namenjene uporabnikom.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 31 \| Naslednja >>