O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 3 (od skupaj 3)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Izločitev dokazov v kazenskem postopku (primerjalnopravni pregled)

dr. Liljana Selinšek, 16.7.2015

Kazenski postopek

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 28/2015Institut izločitve (ekskluzije) nedovoljenih dokazov v domačem kazenskem procesnem pravu (pojem, zakonska ureditev in razsežnosti) je v literaturi podrobno obdelan. Znano je, da ima Slovenija uzakonjeno dosledno oziroma radikalno doktrino oziroma sistem absolutnega izločanja dokazov, ki je eden najstrožjih na svetu, saj so v nekaterih primerih nedovoljeni celo zakonito pridobljeni dokazi in dokazi, ki jih (največkrat s kršitvijo pravice do zasebnosti drugega) predložijo tretje osebe, ki pa pri tem ne delujejo kot agent države. Glede na to, da je osnovni namen instituta izločitve dokazov zagotavljanje enakosti orožij strank (se pravi tožilca na eni in obdolženca na drugi strani) v kazenskem postopku in varovanje pravic obdolženca (kot - vsaj v teoriji - šibkejše stranke v postopku), se zdi vzpostavljanje nadpovprečno visokih standardov in vztrajanje pri njih hvalevredno. Vendar pa pregled novejše domače literature in sodne prakse v kombinaciji s primerjalnopravnimi ureditvami tega področja ter okvirnim vpogledom v mednarodno pravo zbuja dvome o razumnosti domače ureditve (gre za tisto vrsto razumnosti, o kateri pripoveduje anekdota o Ribničanu Urbanu, ki se je neposredno po tem, ko je svojega konja odvadil jesti, potožil: "Glej jo glej, mrho, komaj sem jo jesti odvadil, pa mi crkne."). Namen tega prispevka ni polemizirati z domačo zakonodajo, prakso in teorijo, povezano z institutom izločanja dokazov, ampak postaviti tej ureditvi ogledalo - primerjavo z drugimi ureditvami v evropskih pravnih redih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Za ožjo opredelitev kaznivih dejanj zoper delovno razmerje

Alenka Mordej, 16.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Delovna razmerja

Alenka Mordej, Pravna praksa, 28/2015Kaznivim dejanjem s področja delovnih razmerij je namenjeno celotno poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1), vprašanje pa je, ali taka normativna ureditev zadošča in ali je kazenskopravni učinek tudi v praksi ustrezen, zlasti ko gre za vprašanje kršitve temeljnih pravic delavcev. Položaj zaposlenega delavca, njegovo dostojanstvo in solidarnost so kazenskopravno varovane vrednote.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu

Avtor ni naveden, 16.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2015Ker gre pri prisilnih "psihiatričnih" varnostnih ukrepih za hujši poseg v človekove pravice, kot pri drugih varnostnih ukrepih, je z novelo KZ-1B opredeljena tudi ustavna podlaga, ki izrekanje ukrepa opravičuje, in sicer z ustavno kategorijo (zagotavljanja) "varnosti ljudi", ki kot ustrezna in sorazmerna ustavna vrednota vključuje varstvo najpomembnejših (kazenskopravno varovanih) pravnih dobrin, kot vsebinske podlage za izrekanje prisilnega zdravljenja. Zato je sorazmernost takšnega posega podana le, če se novo dodani zakonski pogoj, da je ta varnostni ukrep mogoče izreči le v primeru storilca, ki je izvršil protipravno dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen najmanj enega leta zapora, tolmači kot posebni zakonski minimum.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28

Leto objave

< Vsi
2015(3)
> Julij(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek

Avtorji

ABCĆČDĐEFGHIJKLM NOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov