O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 33)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Denarni prejemek iz naslova zaposlitvene rehabilitacije

Avtor ni naveden, 14.7.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2016Varuh je prejel več pobud, v katerih ga posamezniki opozarjajo na problematiko zaposlitvene rehabilitacije, predvsem v povezavi s pravico do denarnih prejemkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Univerzalni temeljni dohodek - rešitev vseh obstoječih ali past novih težav?

Strban Grega, Mihalič Renata, 14.7.2016

Davki občanov in dohodnina, Človekove pravice

dr. Grega Strban, dr. Renata Mihalič, Pravna praksa, 28/2016Zmeraj aktualno vprašanje je, kdo naj bo odgovoren za varnost dohodka ob nastanku najbolj obremenjujočih tveganj v življenju posameznika in njegove družine ter za svoboden razvoj celotne družbe. Naj bodo to pravni subjekti zasebnega prava (posameznik, družina, delodajalec, zasebna zavarovanja) ali pravni subjekti javnega prava (država, lokalne skupnosti, javni zavodi). Ko tveganja postanejo dovolj množična, lahko prerastejo iz zasebnih v socialna (družbena) tveganja. Ta so recimo starost, bolezen, invalidnost, poškodba pri delu in poklicna bolezen, brezposelnost, starševstvo, odvisnost od oskrbe drugega, smrt ali pomanjkanje zadostnih sredstev za življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Otrokove največje koristi: prazna floskula ali garant spoštovanja otrokovih pravic?

dr. Anita Goršek, 14.7.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja, Človekove pravice

dr. Anita Goršek, Pravna praksa, 28/2016Nedavno je slovensko javnost pretresel primer ravnanja in odločanja pristojnih organov o vprašanju, ali stari starši lahko postanejo rejniki svojima vnukoma. Čeprav konkretnih podrobnosti primera ne poznamo (in prav je tako!), pa zadeva odpira nekatere pomembne, zlasti pravne dileme. V razpravah o primeru je bilo pogosto sklicevanje na otrokove koristi. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je ta standard res tako enoznačen, kot si morda tudi (pre)lahko predstavljamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Odprto pismo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije

dr. Andraž Teršek, 14.7.2016

Ustavno sodišče

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 28/2016težko si je predstavljati kakršnokoli ustavno kakovost političnih in pravnih praks v naši državi, če bi odmislili petindvajset let ustavnosodnega pravotvorja z odločbami in sklepi Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Proces poustavljanja slovenskega političnega sistema, pravnega reda in odločevalskih procesov na splošno se je četrt poosamosvojitvenega stoletja odvijal predvsem z oblastnimi odločitvami tega najvišjega državnega sodišča za zaščito in razlago Ustave, v njej določenih temeljnih ustavnih načel, posebej pa določb Ustave o človekovih pravicah in svoboščinah. Veliko število odločitev tega sodišča in ločenih mnenj njegovih sodnic in sodnikov pomeni enkraten, nespregledljiv in bistven element sodobnega nacionalnega ustavništva. Ustavno sodišče je bilo in ostaja, tudi mora ostati, nepogrešljiv sestavni del slovenskega ustavnega reda in političnega sistema. Odločitve Ustavnega sodišča morajo ostati poslednje pribežališče za vsakogar, ki je v slovenskem pravnem redu postal žrtev kršitve katerekoli od človekovih ali ustavnih pravic in svoboščin, pa tudi poslednji institucionalni naslovnik za vsakogar, ki v komaj pregledni množici pravnih predpisov prepozna protiustavno vsebino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Deset let OPCAT-a

Irena Vovk, 14.7.2016

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2016S tem, ko je Generalna skupščina OZN decembra 2002 sprejela Opcijski protokol h Konvenciji ZN proti mučenju (OPCAT), so države okrepile svojo zavezo preprečevati mučenje vseh oseb, ki jim je odvzeta prostost, in drugo slabo ravnanje z njimi. OPCAT tako odpira kraje za pridržanje zunanjemu in neodvisnemu nadzoru, s povezavo mednarodnih in nacionalnih organov, tj. Pododbora OZN za preprečevanje mučenja (SPT) in ustreznih nacionalnih preventivnih mehanizmov držav članic (DPM). Veljati pa je začel 22. junija 2006.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Za človeka gre!

Vlasta Nussdorfer, 16.7.2015

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 28/2015Je še mogoče spremeniti ravnanja tistih, ki se zavedajo le svojih pravic in premalo dolžnosti, ki bi vodile tudi k spoštovanju pravic drugih? Kaj se zgodi, če posamezniki ali institucije kršijo ustavo, ki je najvišji pravni akt? Ali so res rešitve v kaznih, ki jih bo morda plačevala država, v moralnih obsodbah, ki se krivih dotaknejo ali sploh ne? Mnogo jih je, ki so glede človekovih pravic "učenci, učitelji ali ocenjevalci". Tudi Varuh ob vsakoletni oceni državi nastavi zrcalo; z opisom ugotovljenih kršitev človekovih pravic in s priporočili, ki jih hram demokracije običajno sprejme. Zadnjih 150 priporočil je že bilo takih. Žal se premnoga niso (ali še niso) udejanjila. Bo kmalu drugače?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Poseg v osebne podatke in zasebnost socialno deprivilegiranih učencev

Avtor ni naveden, 16.7.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2015Pobudnik je opozoril na javno objavo imen in priimkov učencev z odobrenim plačilom obroka hrane na seji občinskega sveta. Varuh je nato občino prosil za pojasnilo, zakaj so bili otroci javno izpostavljeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Država dolžna poskrbeti za prevode nekaterih dokumentov

Avtor ni naveden, 16.7.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2015Pobudnica je Varuha seznanila, da dokument Sklepne ugotovitve Odbora za ekonomske, socialne in kulturne pravice k drugemu poročilu Republike Slovenije po Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Sklepne ugotovitve) ni preveden v slovenščino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Storilcu prekrška odvzeta možnost obrambe

Avtor ni naveden, 17.7.2014

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2014Pobudnik se je pritožil oziroma izrazil nestrinjanje z ukrepanjem policistov policijske postaje. Po telefonu je namreč zaprosil za ukrepanje policistov, ker je bil napaden in poškodovan s strani znanih oseb. Zaradi poškodb je še pred prihodom policistov na kraj dogodka moral k zdravniku. Med potjo je srečal policijsko patruljo, pri kateri se je ustavil. Policistoma je povedal, da je poškodovan in da gre na "urgenco", pri čemer sta mu policista dejala, da bosta njegovo izjavo vzela pozneje. Pobudnik je bil razočaran, ker se to ni zgodilo. Po več mesecih je nato po pošti prejel plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Neupravičen zastoj v kazenskem postopku

Avtor ni naveden, 18.7.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2013Eden od centrov za socialno delo je Varuhu sporočil, da na Okrožnem sodišču v Celju pod opr. št. IK 44755/2010 teče kazenski postopek zaradi spolnega nasilja nad mladoletno osebo že tri leta, kar nedvomno ni v korist mladoletne oškodovanke. Varuh je nemudoma pristopil k ugotavljanju okoliščin, zaradi katerih naj bi po zatrjevanju centra za socialno delo prišlo do zastoja v obravnavanju te zadeve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄28

Arbitražni sporazum: opozorilo Ustavnega sodišča kot poziv k dekonstitucionalizaciji državnih mej

dr. Sebastian Nerad, 15.7.2010

Ustavno sodišče

dr. Sebastian Nerad, Pravna praksa, 28/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄28

Stanje je nevzdržno

Irena Vovk, 15.7.2010

Ustavno sodišče

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄28

Pravni položaj istospolnih parov v Sloveniji

mag. Neža Kogovšek, 16.7.2009

Človekove pravice

mag. Neža Kogovšek, mag. Neža Kogovšek, Pravna praksa, 28/2009V zadnjih tednih se je življenje skupnosti gejev, lezbijk, biseksualcev, transseksualcev in queer oseb (GLBTQ) pogosto znašlo v središču medijske pozornosti, ki je osvetlila nekatere probleme, s katerimi se srečujejo pripadniki te skupnosti. V življenju GLBTQ skupnosti namreč tako zaradi odnosa ljud...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄28

Novi standardi dostojnosti, nova omejitev smrtne kazni

Kristina Božič, 17.7.2008

Pravoznanstvo, Človekove pravice

Kristina Božič, Kristina Božič, Pravna praksa, 28/2008Vrhovno sodišče ZDA je presodilo, da je smrtna kazen za posilstvo otroka neprimerna in nesorazmerna. Vnovič je poudarilo, da napredek v vse zrelejšo družbo, ki se kaže tudi v spreminjajočih se standardih dostojnosti, nasprotuje preširoki uporabi smrtne kazni. Ta zahteva zadržanost in omejitve ter se...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄28

Še o sklepu Ustavnega sodišča, št. U-I-237/07 z dne 12. junija

Nataša Pirc-Musar, 17.7.2008

Ustavno sodišče

Nataša Pirc-Musar, Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 28/2008Glede sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-237/07 z dne 12. junija 2008, katerega evidenčni stavek je bil objavljen v PP št. 26/2008, str. 21, informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: pooblaščenec) pojasnjuje naslednje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄28

Ali lahko odvetnik odkloni vložitev revizije

Katarina Zidar, 19.7.2007

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Zidar, Pravna praksa, 28/2007univ. dipl. pravnica, LL. M., pravna sodelavka na ESČP Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri je avotirica zaposlena. V primeru Staroszczyk proti Poljski in tudi v podobnem primeru Siałkowska proti Poljski[O]1 se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) uk...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄28

Zagovornica načela enakosti

mag. Matjaž Debelak, 19.7.2007

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Matjaž Debelak, Pravna praksa, 28/2007Urad za enake možnosti pravnih znanosti,Pravo Evropske unije[O]1 na področju boja proti diskriminaciji od držav članic EU med drugim zahteva, da zagotovijo dodatno neodvisno pomoč žrtvam diskriminacije. V praksi so države to nalogo zaupale posebnemu telesu ali organu, ki je pri opravljanju svoje ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄28

Je politična in ideološka uravnoteženost sploh potrebna?

dr. Lojze Ude, 19.7.2007

Ustavno sodišče

dr. Lojze Ude, Pravna praksa, 28/2007dr. pravnih znanosti, profesor na PF Univerze v Ljubljani, predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije Letos je Državni zbor že izvolil enega novega ustavnega sodnika, izvoliti pa jih bo moral še pet! Sodišča take personalne »prenove« doživijo le redko. Ker pa gre za volitev novih ustavnih sod...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄28

S posegom v telo izsiljen materialni dokaz

Katarina Zidar, 20.7.2006

Človekove pravice, Kazenski postopek

Katarina Zidar, Pravna praksa, 28/2006Mnenja, izražena v prispevku, so izključno avtoričina in niso stališča ustanove, v kateri je zaposlena. Jalloh proti Nemčiji, sodba velikega senata, št. 54810/00, 11. julija 2006 Jalloh proti Nemčiji je gotovo ena pogumnejših sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄28

Rimski statut in domači pravni redi

Aleš Završnik, 20.7.2006

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kazenski postopek

Aleš Završnik, Pravna praksa, 28/2006V sozaložništvu nemške in italijanske založbe Nomos in il Sirente je izšla knjiga Rimski statut in domači pravni redi, II. del: ustavna vprašanja, sodelovanje in uveljavitev (The Rome Statute and Domestic Legal Orders. Volume II: Constitutional Issues, Cooperation and Enforcement), 2005, 550 strani....
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄28

Direktna ničnostna tožba v praksi – primer Slovenije

Alenka Škrk, 20.7.2006

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Alenka Škrk, Pravna praksa, 28/2006Veliko je bilo že napisanega o sodnem varstvu pred Sodiščem ES, o različnih vrstah evropskih tožb ter predvsem o postopku predhodnega vprašanja po 234. členu Pogodbe o ustanovitvi ES (PES). V tem sestavku pa je posebna pozornost namenjena ničnosti tožbi po 230. členu PES. Vsak pravni red namreč potr...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄28

Agencija za temeljne pravice

Dean Zagorac, 21.7.2005

Človekove pravice

Dean Zagorac, Pravna praksa, 28/2005Dobro leto in pol po odločitvi šefov držav članic Evropske unije, da je treba na ravni EU ustanoviti posebno institucijo za človekove pravice, je Komisija pripravila predlog uredbe za ustanovitev Agencije za temeljne pravice (Fundamental Rights Agency). Nova institucija bo zrasla iz sedanjega Evr...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄28

Osebnostne pravice - (1.del)

Bogomir Horvat, 20.9.2001

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Bogomir Horvat, Pravna praksa, 28/2001V lanskem letu je pri Pravni fakulteti izšla odlična knjiga prof. dr. sc. Nikole Gavelle z naslovom: "Osobna prava - I. dio". Nastala je kot literatura za predmet Osebnostne pravice, katerega avtor predava na podiplomskem študiju civilnega prava na Pravni fakulteti v Zagrebu, pri čemer to delo preds...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄28

Procesno pravo - pastorek boginje Temide?

mag. Jorg Sladič, 20.9.2001

Ustavno sodišče, Civilni sodni postopki

mag. Jorg Sladič, Pravna praksa, 28/2001Vendarle ne, Ustavno sodišče posega v civilno in upravno procesno pravo V zadnjih nekaj mesecih (v času od 10. maja pa do 3. avgusta) je Ustavno sodišče RS sprejelo štiri odločbe,(*1) ki so vse zaključile postopek vložene ustavne pritožbe zoper sodbe Vrhovnega sodišča RS. Vse odločbe, ki so bile ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄28

Slovenščina v pravni praksi (60.del): Kultura govora in prevzeto (2)

dr. Monika Kalin-Golob, 20.9.2001

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 28/2001Napačen izgovor ni povezan le z lastnimi, ampak tudi občnimi imeni. Gospodarstveniki pogosto govorijo o finansiranju in sponsorjih namesto pravilnega: financiranje (saj imamo vendar finance, ne pa finanse), sponzor (za katerega imamo - mimogrede - skoraj pozabljeno slovensko besedo pokrovitelj).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28

Leto objave

2016(5) 2015(3) 2014(1) 2013(1)
2010(2) 2009(1) 2008(2) 2007(3)
2006(3) 2005(1) 2001(6) 2000(5)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.1.1. Splošni državni akti, simboli in prazniki 1.1.2. Človekove pravice 1.1.4. Ustavno sodišče

Avtorji

AB CĆČD ĐEF G H IJK LM N OP QRS Š T U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov