O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 31)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Podatki o komunikacijskih sredstvih z odredbo sodišča

mag. Andrej Tomšič, 14.7.2016

Kazenski postopek

mag. Andrej Tomšič, Pravna praksa, 28/2016V PP št. 27 se v članku Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča avtorica ukvarja z vprašanjem, ali je določba tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) v neskladju z drugim odstavkom 37. člena Ustave, ki za poseg v komunikacijsko zasebnost zahteva odredbo sodišča. Tretji odstavek 149.b člena ZKP namreč določa, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca treba pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Avtorica se sprašuje, ali gre pri navedenih posegih za posege v komunikacijsko zasebnost, za katere je potrebna odločba sodišča, in ali so določbe tretjega odstavka 149.b člena ZKP skladne s 37. členom Ustave, ter v zaključku članka sprejme sklep, da je ta določba ZKP v skladu z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Izločitev dokazov v kazenskem postopku (primerjalnopravni pregled)

dr. Liljana Selinšek, 16.7.2015

Kazenski postopek

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 28/2015Institut izločitve (ekskluzije) nedovoljenih dokazov v domačem kazenskem procesnem pravu (pojem, zakonska ureditev in razsežnosti) je v literaturi podrobno obdelan. Znano je, da ima Slovenija uzakonjeno dosledno oziroma radikalno doktrino oziroma sistem absolutnega izločanja dokazov, ki je eden najstrožjih na svetu, saj so v nekaterih primerih nedovoljeni celo zakonito pridobljeni dokazi in dokazi, ki jih (največkrat s kršitvijo pravice do zasebnosti drugega) predložijo tretje osebe, ki pa pri tem ne delujejo kot agent države. Glede na to, da je osnovni namen instituta izločitve dokazov zagotavljanje enakosti orožij strank (se pravi tožilca na eni in obdolženca na drugi strani) v kazenskem postopku in varovanje pravic obdolženca (kot - vsaj v teoriji - šibkejše stranke v postopku), se zdi vzpostavljanje nadpovprečno visokih standardov in vztrajanje pri njih hvalevredno. Vendar pa pregled novejše domače literature in sodne prakse v kombinaciji s primerjalnopravnimi ureditvami tega področja ter okvirnim vpogledom v mednarodno pravo zbuja dvome o razumnosti domače ureditve (gre za tisto vrsto razumnosti, o kateri pripoveduje anekdota o Ribničanu Urbanu, ki se je neposredno po tem, ko je svojega konja odvadil jesti, potožil: "Glej jo glej, mrho, komaj sem jo jesti odvadil, pa mi crkne."). Namen tega prispevka ni polemizirati z domačo zakonodajo, prakso in teorijo, povezano z institutom izločanja dokazov, ampak postaviti tej ureditvi ogledalo - primerjavo z drugimi ureditvami v evropskih pravnih redih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Za ožjo opredelitev kaznivih dejanj zoper delovno razmerje

Alenka Mordej, 16.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Delovna razmerja

Alenka Mordej, Pravna praksa, 28/2015Kaznivim dejanjem s področja delovnih razmerij je namenjeno celotno poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1), vprašanje pa je, ali taka normativna ureditev zadošča in ali je kazenskopravni učinek tudi v praksi ustrezen, zlasti ko gre za vprašanje kršitve temeljnih pravic delavcev. Položaj zaposlenega delavca, njegovo dostojanstvo in solidarnost so kazenskopravno varovane vrednote.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu

Avtor ni naveden, 16.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2015Ker gre pri prisilnih "psihiatričnih" varnostnih ukrepih za hujši poseg v človekove pravice, kot pri drugih varnostnih ukrepih, je z novelo KZ-1B opredeljena tudi ustavna podlaga, ki izrekanje ukrepa opravičuje, in sicer z ustavno kategorijo (zagotavljanja) "varnosti ljudi", ki kot ustrezna in sorazmerna ustavna vrednota vključuje varstvo najpomembnejših (kazenskopravno varovanih) pravnih dobrin, kot vsebinske podlage za izrekanje prisilnega zdravljenja. Zato je sorazmernost takšnega posega podana le, če se novo dodani zakonski pogoj, da je ta varnostni ukrep mogoče izreči le v primeru storilca, ki je izvršil protipravno dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen najmanj enega leta zapora, tolmači kot posebni zakonski minimum.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Vpliv osebnega stečaja kršitelja na njegovo odgovornost za prekršek

dr. Liljana Selinšek, 17.7.2014

Prekrški

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 28/2014Na letošnjih Dnevih prekrškovnega prava je bilo med drugim v ospredju vprašanje vpliva osebnega stečaja na odgovornost odgovorne osebe za prekršek. Ker se v osebnem stečaju poleg odgovorne osebe lahko znajdejo tudi drugi kršitelji (samostojni podjetniki, zase
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Stroka je res prepogosto neslišna in sterilna, pa tudi servilna

dr. Janez Pogorelec, 17.7.2014

Kazenski postopek

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 28/2014 Še o zadevi Patria Kolega Matej Avbelj se je v svojem članku Zadeva Patria - (ne)pravo v kontekstu spustil na zelo spolzek teren, ki ga je težko upravičiti tudi z "disclaimerjem" z začetka njegovega članka, v katerem svoje teze upr
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Zaporska peonaža

dr. Aleš Završnik, 17.7.2014

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 28/2014Minister, pristojen za pravosodje v zadnjih vladah, je predlagal penološko novost, ki zapor pretvarja v idealni kapitalistični model. Poleg privatizacije zaporov v obliki javno-zasebnega partnerstva pri graditvi in/ali upravljanju zaporov je predlagal plačilo za nastanitev v zaporu, v tujini znano z angleškima izrazoma room and board fee, inmate fee ali tudi zaporska peonaža, kar plača obsojenec poleg kazenskih sankcij in povračila sodnih stroškov. Zamisel je všečna: zakaj bi 70 evrov na dan za obsojenega plačevali davkoplačevalci, če bi to finančno breme lahko prevzel obsojeni? Če varčujemo vsi, naj še "barabe" - v pazniškem žargonu - za "hotel", pravi ljudska modrost. "Do the crime, pay for the time,"* se muzajo v državi izvora te novosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Novejši razvoj v nemškem gospodarskem kazenskem pravu

Miha Šošić, 17.7.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šošić, Pravna praksa, 28/2014Dne 4. in 5. julija 2014 je bil v Frankfurtu na Majni v organizaciji založbe C. H. Beck 13. posvet o novejšem razvoju v gospodarskem kazenskem pravu (nem. Neue Entwicklungen im Wirtschaftsstrafrecht), na katerem so profesorji, sodniki, državni tožilci in odvetniki predstavili aktualne teme nemškega gospodarskega kazenskega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Opustitev dolžnega nadzorstva v prekrškovnem pravu

dr. Liljana Selinšek, 18.7.2013

Prekrški

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 28/2013Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G), ki velja od 13. marca 2011, se je v celoti na novo uredila odgovornost pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov, zasebnikov (tj. posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost) in odgovornih oseb teh subjektov za prekrške. Hkrati se je na nove (drugačne) temelje v prekrškovnem pravu postavil institut opustitve dolžnega nadzorstva. Čeprav nova ureditev velja že dobri dve leti, se v praksi deloma še vedno uporabljajo stari vzorci, zato je ta prispevek namenjen kratkemu prikazu razsežnosti instituta opustitve dolžnega nadzorstva, kot ga je oziroma bi ga bilo treba po ponovnem tehtnem premisleku avtorice razumeti po ureditvi, ki jo je vpeljala novela ZP-1G.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Dokazni standard anonimne prijave informatorja

Vanja Žgur, 18.7.2013

Kazenski postopek

Vanja Žgur, Pravna praksa, 28/2013Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v 146. členu določa, da lahko vsakdo naznani kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Torej lahko prijavo poda vsakdo, tudi če ni oškodovan s kaznivim dejanjem. Če policija ugotovi, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora ukreniti vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja in da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja ter da se zberejo vsa obvestila, ki bi bila lahko koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Iz prakse izhaja, da anonimne prijave policiji podajajo osebe, ki so povsem neznane ali pa policiji znani informatorji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Kaznivo dejanje zlorabe kreditne kartice

Avtor ni naveden, 19.7.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2012Kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice po drugem in prvem odstavku 253. člena Kazenskega zakonika, ki je bilo izvrševano v daljšem časovnem obdobju, je bilo dokončano z zadnjo pridobitvijo premoženjske koristi v tem času in ne šele na dan, ko je banka, v skladu s pogodbo, izvedla obračun plačil, ki jih je na podlagi uporabe kreditne kartice izvedla banka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄28

Odreditev pripora zaradi izmikanja glavni obravnavi v skrajšanem postopku - obrazložitev utemeljenega suma

Avtor ni naveden, 15.7.2010

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄28

Prekoračitev obtožbe - sprememba obtožbe

Avtor ni naveden, 16.7.2009

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2009Sodba I Ips 481/2008, 12. marec 2009 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 15/2007)
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄28

Prepovedan prehod čez državno mejo - poskus

Avtor ni naveden, 16.7.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2009Sodba I Ips 369/2008, 23. april 2009 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 415/2007)
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄28

Razžalitev dobrega imena in časti v tisku - zasebnopravni subjekti

Avtor ni naveden, 17.7.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2008Teorije o terciarnem (horizontalnem) učinkovanju temeljnih pravic (nem. Drittwirkung der Grundrechte), ki so se uveljavile predvsem v nemški ustavnopravni teoriji, ne izključujejo učinkovanja ustavnih pravic med zasebnopravnimi subjekti, temveč skušajo odgovoriti na vprašanje kako te učinkujejo na h...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄28

Odgovornost pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika za prekršek

dr. Liljana Selinšek, 17.7.2008

Prekrški, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Liljana Selinšek, dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 28/2008Določba tretjega odstavka 5. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD)1 predvideva, da je za kazniva dejanja, storjena iz malomarnosti, pravna oseba lahko odgovorna le pod pogoji iz 4. točke 4. člena ZOPOKD, torej le v zvezi z opustitvijo dolžnega nadzora. V praksi pa pogo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄28

Plačilo polovice globe in zahteva za sodno varstvo

Hinko Jenull, 17.7.2008

Prekrški

Hinko Jenull, Hinko Jenull, Pravna praksa, 28/2008• Ali ima kršitelj pravico do plačila polovice globe tudi, kadar je pozneje vložena zahteva za sodno varstvo? Kako je treba ravnati v takem primeru?*
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄28

Meje presoje zakonitosti v kazenskem postopku

Hinko Jenull, 17.7.2008

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Hinko Jenull, Pravna praksa, 28/2008Vrhovno sodišče RS svojo vlogo pri zagotavljanju neformalnih pravnih virov uresničuje z usklajevanjem sodne prakse in njenim evidentiranjem na podlagi spremljanja dela sodišč. Sodno prakso usklajuje posredno - na občni seji, s sprejemanjem pravnih mnenj o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄28

Omejevalni ukrepi v osnutku ZKP-1

dr. Zvonko Fišer, 17.7.2008

Kazenski postopek

dr. Zvonko Fišer, dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 28/2008Besedilo osnutka ZKP-1, ki je bilo doslej objavljeno, se končuje s predvidenim (novim) tretjim delom zakona z naslovom Omejevalni ukrepi.1 To pomeni, da osnutek omejevalne ukrepe, ki jih opredeljuje kot prisilne in prepovedne ukrepe, s katerimi se začasno omejujejo osebnostne ali premoženjske pravic...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄28

Uporaba izjav obdolženca iz predkazenskega postopka

Tea Melart, 19.7.2007

Kazenski postopek

Tea Melart, Pravna praksa, 28/2007univ. dipl. pravnica, svetovalka Ustavnega sodišča RS Sodobni procesni sistemi so utemeljeni na načelu nemo tenetur se detegere, vendar mu ne dajejo absolutne veljave. Pri omejevanju pravice do molka (in s tem privilegija zoper samoobtožbo) gredo ponekod tako daleč, da urejajo primere, v kater...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄28

Rimski statut in domači pravni redi

Aleš Završnik, 20.7.2006

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kazenski postopek

Aleš Završnik, Pravna praksa, 28/2006V sozaložništvu nemške in italijanske založbe Nomos in il Sirente je izšla knjiga Rimski statut in domači pravni redi, II. del: ustavna vprašanja, sodelovanje in uveljavitev (The Rome Statute and Domestic Legal Orders. Volume II: Constitutional Issues, Cooperation and Enforcement), 2005, 550 strani....
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄28

Hipnoza in pregon kaznivih dejanj

Franci Ježek, 20.7.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Franci Ježek, Pravna praksa, 28/2006Hipnoza buri duhove človeštva že skoraj od začetka civilizacije, ko so jo povezovali še z magijo, nadnaravnimi silami, čudežnimi fluidi in podobnim.1 Vse do dandanes se je tako ohranil strahospoštljiv odnos do nje. Danes jo pojmujemo kot eno od tehnik psihologije in psihiatrije, ki jo je treba jemat...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄28

Pregled, preiskava in garantna funkcija sodišč (1)

Primož Gorkič, 20.7.2006

Kazenski postopek

Primož Gorkič, Pravna praksa, 28/2006Brez posegov v posameznikovo integriteto si danes kazenskega postopka ne moremo več zamisliti. Zato je toliko bolj pomembno vprašanje, kdaj so tovrstni razlogi v skladu s pravom in kdo (kako) naj tovrstne posege nadzoruje. S tem člankom želim prispevati k praktičnim vidikom nadzora in sankcioniranja...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄28

S posegom v telo izsiljen materialni dokaz

Katarina Zidar, 20.7.2006

Človekove pravice, Kazenski postopek

Katarina Zidar, Pravna praksa, 28/2006Mnenja, izražena v prispevku, so izključno avtoričina in niso stališča ustanove, v kateri je zaposlena. Jalloh proti Nemčiji, sodba velikega senata, št. 54810/00, 11. julija 2006 Jalloh proti Nemčiji je gotovo ena pogumnejših sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄28

Obvezna razlaga odvetniške tarife – potrebni izdatki in nagrada zagovornika

Avtor ni naveden, 20.7.2006

Kazenski postopek, Odvetništvo in notariat

, Pravna praksa, 28/2006Sodba I Ips 345/2005 z dne 13.4.2006(v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. II K 121/2002 in sklepom senata Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ks 1227/2005) ZKP - drugi odstavek 92. člena Odvetniška tarifa - 22. člen Obvezne razlage odvetniške tarife, ki jo sprejme le...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28

Leto objave

2016(1) 2015(3) 2014(4) 2013(2)
2012(1) 2010(1) 2009(2) 2008(5)
2007(1) 2006(5) 2005(1) 2001(2)
2000(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

ABCĆČDĐEF G HIJ KLM NOP QRS Š T UVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov