O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 9 (od skupaj 9)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Referendum je dopustno razpisati

Avtor ni naveden, 5.11.2015

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2015Sklep Državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih z dne 26. marca 2015 se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Pravniki in politiki - med načelnostjo in pragmatizmom

Tilen Vesenjak, 6.11.2014

Pravoznanstvo

Tilen Vesenjak, Pravna praksa, 42-43/2014Akademsko društvo Pravnik (ADP) je 15. oktobra 2014 obeležilo že jubilejno deseto Rdečo mašo za pravnike in študente prava s spremljevalnim programom. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa smo prisluhnili predavanju gosta Antona Tomažiča, ki mu je sledila svečana sveta maša, ki jo je daroval novoimenovani ljubljanski nadškof Stane Zore. Večer smo sklenili s pogostitvijo in druženjem v prostorih Galerije Družina, kjer sta se prvič srečala tudi novi nadškof in predsednik vlade dr. Miro Cerar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Izdaja tajnih podatkov in mediji - poskus razčlenitve

dr. Primož Gorkič, 6.11.2014

Pravoznanstvo

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 42-43/2014Kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov (260. člen Kazenskega zakonika - KZ-1) je zelo kompleksna določba. Čeprav je umeščeno v poglavje dejanj zoper uradno dolžnost in javna pooblastila, seže mnogo dlje. S to inkriminacijo se namreč zagotavlja predvsem kazenskopravno varstvo interesov, zaradi katerih je neki konkreten podatek označen za tajnega. To so podatki, ki so lahko le v javnem interesu in zato načeloma tudi predmet javne razprave. Na tej točki trči varstvo tajnih podatkov ob varstvo ustavno zagotovljene svobode izražanja in tiska. Zato je treba določbo, kolikor sankcionira dejanja izražanja in izmenjevanja mnenj o takih podatkih, razlagati ozko in - predvsem - upoštevajoč načelo sorazmernosti. Ali daje določba 260. člena KZ-1 za to primerno materialnopravno podlago?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Lobiranje in "lobiranje"

dr. Ciril Ribičič, 6.11.2014

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 42-43/2014Ena od možnih opredelitev lobiranja je, da je to tisto, kar je ravno nasprotno od "lobiranja", kot ga uporabljamo v pogovornem jeziku. Od tod izvira precej nesporazumov. Mnogi so prepričani, da "lobiranja" ne bi smelo biti, ker ga imajo za koruptivno dejavnost, ki jo pravno urejanje samo krepi. Ustavni pravniki nasprotno menimo, da s pravnim urejanjem lobiranja omejujemo nezakonito korupcijo na področju uveljavljanja posebnih interesov. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je večina v Državnem zboru sklenila, da bo "lobiranja" manj, če ne bo pravno urejeno; pa tudi še danes poslanska večina z različnimi izgovori odlaga sprejem kodeksa poslanskega obnašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Prometu in komisarki na pot

dr. Patrick Vlačič, 6.11.2014

Pravoznanstvo

dr. Patrick Vlačič, Pravna praksa, 42-43/2014Nekaj že mora biti na tem prometu. Tako so si verjetno mislili Hamurabi in tvorci njegovega zakonika, ki je vklesan na 2,23 metra visokem stebru iz črnega diorita. Eden najstarejših pisnih pravnih virov, kar jih pozna človeštvo, ki izhaja iz Babilona in je nastal med letoma 1792 in 1750 pred našim štetjem, je namreč vseboval tudi določbe o prevozu. Z navigare necesse est, vivere non est necesse je po zapisih Plutarha Pompej nagnal vojake in pomorščake na ladje, da so iz provinc v Rim peljali žito. Bali so se namreč slabega vremena. Potreba po dostopu do dobrin iz Azije je bila tako močna, da je Kolumb, Genovežan v španski službi, v Azijo želel kar po drugi strani. Tako je priplul v Ameriko. Kakorkoli že, mejnikov, ki so tako ali drugače povezani s prometom, je v človeški zgodovini ogromno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Stoti korak demokratizacije skozi pravo

Wedam Dragica, Ribičič Ciril, 6.11.2014

Pravoznanstvo

dr. Dragica Wedam, dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 42-43/2014Od 9. do 11. oktobra je v Rimu potekalo 100. zasedanje Beneške komisije. Tokrat sva se zasedanja kljub stališču Ministrstva za zunanje zadeve, ki krije stroške udeležbe samo za enega od naju, lahko udeležila oba - dr. Ribičič kot član, dr. Wedam Lukić pa na stroške Beneške komisije kot članica ekspertne skupine, ki je pripravila poročilo o spremembah črnogorskega zakona o ustavnem sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Nova, sodobnejša igralniška zakonodaja ali ...?

mag. Barbara Varga, 7.11.2013

Pravoznanstvo

mag. Barbara Varga, Pravna praksa, 42-43/2013Igralniška dejavnost se je v preteklih dvajsetih letih razvila v pomemben del turističnega gospodarstva v Sloveniji. Vse globlja gospodarska kriza, za sodobnimi trendi zaostal zakonodajni sistem urejanja dejavnosti in neskladja s pravnim redom EU so nakazali nujno potrebo po nadgraditvi veljavnega Zakona o igrah na srečo. Dne 24. septembra je tako Ministrstvo za finance v javno obravnavo posredovalo predlog novega Zakona o igrah na srečo, ki le v nekaterih pogledih sledi smernicam Strategije razvoja iger na srečo v Sloveniji, saj so trenutne okoliščine zahtevale nekatere spremembe, ki jih strategija ni predvidela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Ali je Slovenija (že) pravna država?

Tilen Vesenjak, 7.11.2013

Pravoznanstvo

Tilen Vesenjak, Pravna praksa, 42-43/2013V Akademskem društvu Pravnik smo pred tradicionalno rdečo mašo za pravnike in študente prava 16. oktobra 2013 na PF Univerze v Ljubljani pripravili predavanje mag. Miroslava Mozetiča, podpredsednika Ustavnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Dvignimo raven pravne kulture vsi skupaj!

mag. Matija Žgur, 7.11.2013

Pravoznanstvo

mag. Matija Žgur, Pravna praksa, 42-43/2013Revija za evropsko ustavnost (Revus) je kot prva slovenska revija za ustavno pravo luč dneva ugledala v času našega vključevanja v skupnost evropskih narodov, ki je dajalo upanje na boljšo prihodnost; v času, ko smo se zavezali h krepitvi varovanja temeljnih pravic in širitvi prostora svoboščin; v času, ki je bil precej bolj naklonjen znanstvenemu, pedagoškemu in publicističnemu delu na področju ustavnega prava, pravne filozofije in prava človekovih pravic.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 42-43

Leto objave

2015(1) 2014(5) 2013(3)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQR SŠTUV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov