O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 11 (od skupaj 11)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Popravek zastarelih podatkov v Registru dejanskih lastnikov podjetij

Sonja Strle, 7.11.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sonja Strle, Pravna praksa, 42-43/2019Pobudnik je leta 2018 prodal svoje podjetje, glede katerega je v skladu z zakonom v register sam vpisal podatke o dejanskem lastniku. Podjetje je bilo prodano fizični osebi, vendar pa je sam še vedno vpisan kot dejanski lastnik, saj se podatki niso posodobili. AJPES in Urad za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju Urad), ki upravlja Register dejanskih lastnikov, sta zavrnila izvedbo popravka, zato se je pobudnik obrnil na Informacijskega pooblaščenca (IP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Ponovna zamejska (in slovenska) zmaga v Luksemburgu

Zoran Skubic, 7.11.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2019"[K]ombinacija strogih kazni in varščine (...) bistveno škoduje uživanju svobode opravljanja storitev, zagotovljene s Pogodbama [o delovanju EU in o EU]. Še zlasti ti ukrepi, obravnavani skupaj, bistveno posegajo v krhko ravnovesje med različnimi (in včasih nasprotujočimi si) interesi, za katere si prizadeva [področno pravo EU]: uveljavljanje čezmejnega opravljanja storitev ob hkratni zagotovitvi poštene konkurence in spoštovanja pravic delavcev v državi članici gostiteljici in državi članici izvora." Te besede iz sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Wahla v nedavni čezmejno koroški zadevi Čepelnik imajo "dolgo senco", s tem pa ponovno tudi precej pogubne posledice za avstrijskega zakonodajalca. Ta je namreč v zadnjem času, zlasti v času prejšnje črno-modre vlade, sprejel (pre)več zaostritev tamkajšnjega Zakona o prilagoditvi prava delovnih pogodb (AVRAG), vse seveda pod populistično krilatico "boja proti plačilnemu in socialnemu dampingu". V resnici pa se je bojeval proti eni od štirih temeljnih svoboščin prava (EU), in sicer proti svobodi prostega pretoka storitev. S tem pa predvsem in pretežno zoper slovenske ponudnike čezmejnih storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Etažna lastnina v mednarodnem civilnem procesnem pravu

dr. Jorg Sladič, 7.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 42-43/2019Dne 4. oktobra 2019 je bilo objavljeno kratko obvestilo, da pod opr. št. C-433/19 pred Sodiščem EU na predlog avstrijskega Vrhovnega sodišča poteka postopek, v katerem se bo razjasnilo vprašanje, kakšna so razmerja med sporazumom, ki ga sklenejo etažni lastniki (o ustanovitvi etažne lastnine in o medsebojnih razmerjih), in mednarodno pristojnostjo - ali gre za zadeve, ki se nanašajo na stvarne pravice na nepremičnini, ali pa za navaden obligacijski sporazum.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Delovni čas "mobilnih" delavcev po pravu EU

Zoran Skubic, 5.11.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2015Moderne oblike dela vse bolj odstopajo od svojčas precej togih kavtel delovnih razmerij. To se najbolj kaže prav v segmentu organizacije delovnega časa, saj je prav tu največkrat mogoče najti manevrski prostor za dosego že kar pregovorno ponarodele, a v praksi pogosto precej nedorečene "prožnosti" dela. Ob tem pojavu tudi pravo EU ni moglo ostati ravnodušno, zato niti ne preseneča, da je z Direktivo 2003/88/ES o organizaciji delovnega časa na tem občutljivem področju že dokaj zgodaj določilo minimalne standarde varnosti in varovanja zdravja. Je pa (kot vedno) hudič pogosto v drobnem tisku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Ali redna delovna razmerja izginjajo?

dr. Darja Senčur Peček, 5.11.2015

Delovna razmerja

dr. Darja Senčur-Peček, Pravna praksa, 42-43/2015Samostojni podjetniki, študenti in volonterski pripravniki, ki so v resnici delavci, uporabniki storitev, ki so dejansko delodajalci, pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so dejansko za nedoločen čas, zaposlitve za krajši delovni čas, ki so v resnici za polni delovni čas. Vse te različne oblike prikritih delovnih razmerij so del današnje realnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Skupne vrednote kot smerokaz k stabilni družbi?

Nika Skvarča, 5.11.2015

Ostalo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 42-43/2015Nedvomno so vrednote nujna podstat za stabilnost in razvoj družbe. Težko je oporekati tudi dejstvu, da se vrednote čedalje bolj relativizirajo. Odsotnost tega vezivnega tkiva pa lahko pripelje do razpada družbe na pesek posameznikov, kot se je izrazil Napoleon. S poljubno uporabo vrednot se povzdigujejo le določene politične, religijske in druge usmeritve, kar privede do zanikanja obstoja drugih oziroma drugačnih nazorov. Ali je relativizacijo vrednot sploh še mogoče zaustaviti? Odgovor udeležencev tretjega posveta gibanja Svetovni etos Slovenija, ki se je 20. oktobra 2015 odvijal v Cankarjevem domu, je bil seveda pritrdilen. Vendar kako doseči ta cilj? S soglasjem o skupnih vrednotah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Enostransko povišanje cen univerzalnih storitev po pravu EU ni dovoljeno

Zoran Skubic, 6.11.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2014Oskrba z energenti, cene in pogoji uporabe letalskih, železniških, telekomunikacijskih in poštnih storitev so ključni segmenti javnih storitev, ki so bili do nedavnega v primežu monopolov pravzaprav v vseh državah članicah. Postopna liberalizacija skupnega trga je na ta področja prinesla velike spremembe nekdaj ustaljenih pravil. Na trgu energentov sta bili tu ključni t. i. energetski direktivi - Direktiva o električni energiji in Plinska direktiva. Ti ne vsebujeta samo pravil, namenjenih odpiranju energetskega sektorja konkurenci, ampak tudi določbe, namenjene varstvu potrošnikov, predvsem glede preglednosti pogodbenih pogojev za končne odjemalce.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Še o pravici potrošnika tožiti doma: vzročna zveza in čezmejna prodaja

Zoran Skubic, 7.11.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2013Kljub ustaljeni sodni praksi Sodišča (EU), podani v prelomnih odločitvah Pammer in Hotel Alpenhof ter Mühlleitner, pa vprašanje usmerjene prodaje po Uredbi o sodni pristojnosti še vedno buri duhove. Slednja namreč potrošniku kot gospodarsko šibkejši in informacijsko podhranjeni stranki podeljuje beneficij možnosti tožbe pred domačim sodiščem tudi v primeru, ko ima prodajalec svoj sedež v drugi državi članici. Pri tem pa morata biti izpolnjena dva pogoja: prvič, če prodajalec opravlja svojo poklicno pridobitno dejavnost v državi članici, v kateri ima potrošnik svoje stalno (običajno) prebivališče, oziroma to svojo dejavnost tako ali drugače usmerja (tudi na primer na kvalificiran način, praviloma prek spleta) v to državo članico, in drugič, če gre za (potrošniško) pogodbo, ki spada v tako dejavnost prodajalca. Toda kaj se zgodi v primeru, ko med usmerjeno prodajo prodajalca in nakupom blaga s strani potrošnika (sploh) ni vzročne zveze? Lahko potrošnik kljub temu toži - doma?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Slovensko sodstvo v številkah

Nika Skvarča, 7.11.2013

Sodišča

Nika Skvarča, Pravna praksa, 42-43/2013Hitro in učinkovito sodstvo je po mnenju nekaterih način zagotavljanja miru v družbi. Le tako se lahko izognemo vaškim stražam in drugim situacijam, ko ljudje vzamejo pravico v svoje roke. Ob tem pa taisti avtorji poudarjajo, da mora sodbo izdati razumen in pravičen sodnik. Če v tem duhu parafraziram besede predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše, k stabilnosti v družbi največ pripomore sodna veja oblasti, medtem ko jo preostali dve pri tem le ovirata s spreminjanjem zakonodaje in zmanjševanjem proračunskih sredstev. Kljub težavam pa je bilo na novinarski konferenci predsednika Vrhovnega sodišča 28. oktobra 2013 slišati, da sodniki delajo dobro in da je v kratkem možen kvalitativni preskok. Vendar le ob predpostavki, da se sodstvu dodeli več finančnih sredstev in manj slabe zakonodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Čustvena sodišča

mag. Rosana Lemut Strle, 7.11.2013

Sodišča

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 42-43/2013"Homo sum, humani nihil a me alienum puto," je zapisal antični dramatik Publij Terencij Afer. Citat ima več prevodov in več interpretacij. Uporabljen v izvirniku, v drami, naj bi pomenil, da vsaka človeška izkušnja šteje in vpliva na druge ljudi. Najpogostejši in nekoliko preprostejši prevod pa pravi: "Človek sem, nič človeškega mi ni tuje." Sama rek razumem kot opomin na človeške slabosti in svarilo pred prenagljenimi vrednostnimi sodbami. Končno smo vsi ljudje iz krvi in mesa, ne dobri in ne slabi, ne popolni in ne nepopolni. Preden sodimo druge, je torej treba najprej pogledati vase. S samorefleksijo in nekaj empatije lahko preprečimo ali omilimo marsikateri preteči konflikt.
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄42-43

Pravnice : pravniki = ?

Marko Samardžić, 27.11.2003

Ostalo

Marko Samardžič, Pravna praksa, 42-43/2003V Republiki Sloveniji ne poznamo uzakonjene neenakosti med spoloma (patriarhizem), ampak smo pred zakonom vsi enaki. Kakorkoli že, v realnem življenju pa prihaja do nekih stereotipov oz. predsodkov, ki ženskam onemogočajo doseganje te pravne enakosti. Pri tem je treba vedeti, kaj enakost spolov splo...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 42-43

Leto objave

2019(3) 2015(3) 2014(1) 2013(3)
2003(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov