O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 7
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 160)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Invalidska komisija ZPIZ-a in načelo neodvisnosti izvedenca

Marjan Kos, 5.11.2015

Varstvo človekovih pravic

Marjan Kos, Pravna praksa, 42-43/2015Zadeva Korošec proti Sloveniji je ena od treh oktobrskih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevah proti Sloveniji. Tokrat je bilo ključno vprašanje, kakšen pomen ima lahko strokovno mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) v sodnih postopkih s pravnimi sredstvi zoper njegovo odločitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Enakopravna obravnava ponudnikov z vidika istovrstnosti kršitve

Milena Basta Trtnik, 5.11.2015

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 42-43/2015V pravni praksi Državne revizijske komisije se je razvilo pravilo, da lahko ponudnik, čigar ponudba je bila sicer označena kot nepopolna, prereka kršitev pri obravnavi izbrane ponudbe v tistih delih ponudbe, v katerih je bila njegova ponudba spoznana kot nepopolna (istovrstne pomanjkljivosti v ponudbah). To pravilo izhaja iz načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj naročnik med ponudniki ne sme v nobeni fazi postopka ustvarjati razlikovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Večbesedni vezniki

dr. Nataša Hribar, 5.11.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 42-43/2015V zadnjem kotičku sem po dolgem času spet vpeljala temo vejice, pa ostanimo pri njej tudi tokrat. Opazovali bomo mesto vejice pri t. i. večbesednih veznikih, to je tistih, ki so sestavljeni iz dveh ali več delov. Tudi tokrat začnimo z nalogo: v spodnjih zgledih v podčrtane dele povedi vstavite morebitne manjkajoče vejice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Razpisi

Avtor ni naveden, 5.11.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2015 Ur. l. RS, št. 76/15 1. Dve prosti mesti dveh viceguvernerjev, članov Sveta Banke Slovenije - Urad predsednika Republike Slovenije; rok je 15. december. Ur. l. RS, št. 79/15 2. Državni pravobranilec na Zunanjem oddelku Državnega pravobranilstva v N
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) z novelo ZGD-1I ter uvodnimi pojasnili

dr. Peter Podgorelec, 5.11.2015

Kultura in umetnost

dr. Peter Podgorelec, Pravna praksa, 42-43/2015Dne 13. julija je bila na predlog Vlade sprejeta nova novela Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1I, že deveta po vrsti, odkar je bil v letu 2006 sprejet prenovljeni ZGD-1. V bilančno-pravnem delu bo novela začela veljati 1. januarja 2016, v preostalem delu pa je večinoma začela veljati že petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 8. avgusta 2015. Razlog za pogoste spremembe in dopolnitve so predvsem usklajevanja z evropskim pravom družb in evropskim bilančnim pravom, ki se prav tako nenehno spreminja in dopolnjuje. V nekoliko manjšem obsegu so se z dosedanjimi novelami dograjevali obstoječi instituti, odpravljale nekatere pomanjkljivosti ali pa uvajala nova pravila, neodvisno od razvoja na evropski ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Pridobivanje osebnih podatkov stečajnega dolžnika iz kazenske evidence

Irena Vovk, 5.11.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 42-43/2015Upnik je v postopku osebnega stečaja dolžnika prijavil svojo terjatev, ki je s pravnomočnim sklepom sodišča potrjena in s tem uvrščena na seznam priznanih terjatev do dolžnika. Med preizkusnim obdobjem pa želi upnik preveriti, ali zoper dolžnika teče kakšen kazenski postopek oziroma ali je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki je po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ovira za odpust obveznosti. Ali je Ministrstvo za pravosodje, ki vodi take evidence, upniku te podatke dolžno posredovati?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Pravni napovednik

Irena Vovk, 5.11.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 42-43/2015Vstavi izbrisano tabelo
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

France Bučar (1923-2015)

dr. Janez Kranjc, 5.11.2015

Ostalo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 42-43/201521. oktobra nas je zapustil prof. dr. France Bučar. Rodil se je 2. februarja 1923 v Bohinjski Bistrici. Po odlično opravljeni klasični gimnaziji se je leta 1941 vpisal na Pravno fakulteto. Ob izbruhu vojne se je vključil v odpor proti okupatorju. Kmalu je bil poslan v Gonars, po zlomu Italije pa so ga premestili v Nemčijo, vendar mu je med potjo tja uspelo uiti v partizane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Startup pred pravnimi izzivi

Kranjec Nina, Merc Peter, Koritnik Boštjan, 5.11.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Kranjec, dr. Peter Merc, Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 42-43/2015Podjetništvo v obliki mikro, malih in srednjih podjetij je najmočnejša gonilna sila gospodarstva, saj ta podjetja predstavljajo 99 odstotkov vseh podjetij v EU. Slovenski prostor ni izjema. Zagonska podjetja (angl. startups), različni pospeševalniki, inkubatorji ter državni in zasebni programi za sofinanciranje so tako vse pomembnejši del gospodarskega dogajanja. T. i. startup podjetništvo je v Sloveniji nedvomno v velikem razcvetu. Da so zagonska podjetja, katerih glavna odlika je hitra prilagodljivost in odzivnost na zahteve trga, predstavniki nove, prihodnje ekonomije, dokazujejo nekateri globalno in lokalno znani primeri, pri katerih se je izkazalo, da najboljše poslovne ideje še zdaleč niso vezane izključno na velike gospodarske družbe, temveč vse pogosteje vzniknejo pri inovativnih posameznikih ali v manjših podjetniških okoljih. Dobra poslovna ideja pa je le ena od spremenljivk v enačbi za uspešno podjetniško zgodbo. Več spremenljivk, med njimi na primer povpraševanje in konkurenca na trgu ter stroški izdelave in kakovost izdelka, je namreč ključnih na poti od ideje do njene postopne uresničitve, ki se kaže v uspešni umestitvi (plasiranju) storitve ali produkta na trg.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlogi

Avtor ni naveden, 5.11.2015

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2015V skladu z 2. alinejo tretjega odstavka 14. člena Zakona o prekrških je predpostavka odgovornosti pravne osebe za prekršek, ki ga je storila druga fizična oseba, opustitev dolžnega ravnanja. Odgovornost pravne osebe torej temelji na njenem lastnem prispevku k prekršku, ki ga predstavljata opustitev dolžnosti seznanitve in opustitev morebitnega dolžnega nadzorstva, s predpisi naloženega pravni osebi za posamezno področje. Če ji noben predpis ne določa konkretnih ukrepov dolžnega nadzorstva, za razbremenitev njene odgovornosti zadostuje, da izkaže, da je izpolnila dolžnost seznanitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Enake pravice

Irena Vovk, 5.11.2015

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 42-43/2015"Če zadnja sprememba Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D) na referendumu ne bo potrjena, bo Varuh preučil možnost, da glede neenake obravnave partnerjev zahteva oceno ustavnosti Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in drugih zakonov, ki vsebujejo podobne diskriminatorne določbe," je na novinarski konferenci 29. oktobra 2015 v prostorih Varuha človekovih pravic dejal namestnik varuhinje Jernej Rovšek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 5.11.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2015 7. november 1917 - Oktobrska revolucija V Rusiji se je začela velika oktobrska revolucija, s katero so boljševiki prevzeli oblast v Rusiji. Delavci in vojaki so v Sankt Peterburgu zavzeli najpomembnejše točke v mestu, tudi Zimski dvorec, v katerem je bila začasna vlada. Po
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 5.11.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 42-43/2015Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 5.11.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2015Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2015
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

O zimi, množici in dostojanstvu v realnih razmerah

dr. Janja Hojnik, 5.11.2015

Varstvo človekovih pravic

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 42-43/2015Nevladne in humanitarne organizacije so premierju Miru Cerarju pretekli teden poslale odprto pismo, v katerem ga opozarjajo, da razmere na nekaterih lokacijah, kjer so nastanili pribežnike, ne ustrezajo minimalnim standardom. Zato so napovedali vložitev urgentne tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Vsebina PP št.42-43/2015

Avtor ni naveden, 5.11.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/20153 UVODNIK dr. Darja Senčur Peček Ali redna delovna razmerja izginjajo? 6-8 INSOLVENČNO PRAVO dr. Krešo Puharič Razmislek ob sklepu o stečajnem postopku nad T-2 9-11 PRAVO VARSTVA POTROŠNIKOV Marko Majstorović "Afera Volkswagen" in jamčevalni z
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Slovarji

Irena Vovk, 6.11.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 42-43/2014Konec oktobra je začel delovati brezplačni, prosto dostopni portal s slovarji slovenskega jezika, ki ga je pripravil Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v sodelovanju s podjetjem Amebis in z oblikovalsko ekipo podjetja Hruška.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Poklicna pokojnina - davčne obveznost

Avtor ni naveden, 6.11.2014

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2014• Kakšne bi bile davčne obveznosti, če bi mesečni znesek poklicne pokojnine znašal 6.000 evrov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Lobiranje in "lobiranje"

dr. Ciril Ribičič, 6.11.2014

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 42-43/2014Ena od možnih opredelitev lobiranja je, da je to tisto, kar je ravno nasprotno od "lobiranja", kot ga uporabljamo v pogovornem jeziku. Od tod izvira precej nesporazumov. Mnogi so prepričani, da "lobiranja" ne bi smelo biti, ker ga imajo za koruptivno dejavnost, ki jo pravno urejanje samo krepi. Ustavni pravniki nasprotno menimo, da s pravnim urejanjem lobiranja omejujemo nezakonito korupcijo na področju uveljavljanja posebnih interesov. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je večina v Državnem zboru sklenila, da bo "lobiranja" manj, če ne bo pravno urejeno; pa tudi še danes poslanska večina z različnimi izgovori odlaga sprejem kodeksa poslanskega obnašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Razpisi

Avtor ni naveden, 6.11.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2014 Ur. l. RS, št. 66/14 1. Direktor - Socialno varstveni zavod Taber; rok je 12. december. Ur. l. RS, št, 72/14 2. Predsednik Okrajnega sodišča v Grosupljem - Sodni svet RS; rok je 9. november. Ur. l. RS, št. 74/14 3. Ja
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Ekonomika, morala in strukturne reforme

dr. Jože Mencinger, 6.11.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 42-43/2014Zdajšnjo vlado na oblast ni prinesel gospodarski program, saj ga ni imela, prinesle so jo morala, etika in pravni red ali vsaj nenehno sklicevanje nanje. Sam sicer dvomim, da mora moralen človek kar naprej govoriti o morali, dvomim tudi o koristnosti etičnih kodeksov, protikorupcijskih komisij in podobnih stvari. Verjamem, da za presojo svojih ravnanj in ravnanj drugih tudi pri najbolj zapletenih "finančnih produktih" zadoščata zdrava pamet in deset božjih zapovedi, za pregon tistih, ki v pravne norme zapisane zapovedi kršijo, pa kar standardni, temu namenjeni državni organi - policija, tožilstvo in sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Curia virtutis mors est animaeque salutis

Janez Kranjc, 6.11.2014

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 42-43/2014Rek neznanega avtorja bi se slovensko glasil: "Sodišče je smrt za krepost in za blagor duše." Žal ne poznamo okoliščin, v katerih je rek nastal. O njegovem izvirnem pomenu lahko zato le ugibamo. Na prvi pogled se zdi, da gre za enega od številnih rekov, ki izpostavljajo krivičnost in nemoralnost sodišč. Ljudje so bili že od nekdaj kritični do njih, kadar jim ta niso dala prav. V človeški naravi je, da nima rada nasprotovanja in da napako raje kot sebi pripiše drugemu. Hkrati je v naravi sporov, ki se znajdejo pred sodiščem, da praviloma ena stranka zmaga, druga pa izgubi. Nezadovoljstvo je torej logična in stalna spremljevalka sodnih postopkov. Kljub temu pa tako uničujočega mnenja o sodiščih ni moglo narekovati le nezadovoljstvo stranke, ki je postopek izgubila. Izgubljena pravda je lahko neprijetna, ne more pa ogroziti kreposti in duše. Izvirni pomen reka je zato treba iskati drugje. Sodišče, kot vemo, odloča o sporu na temelju dejstev. Ugotavlja jih v dokaznem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Vsebina PP št.42-43/2014

Avtor ni naveden, 6.11.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/20143 UVODNIK dr. Patrick Vlačič Prometu in komisarki na pot 6 IZVRŠBA Ambrož Cvahte Ustavnoprocesna jamstva in predhodna odredba, izdana na podlagi sklepa o izvršbi 10 DAVČNO PRAVO Andrej Grah Whatmough Predlagane spremembe Zakona o davčnem po
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Kratice

dr. Nataša Hribar, 6.11.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 42-43/2014V zadnjem času smo v medijih spet veliko poslušali o Komisiji za preprečevanje korupcije, ki jo okrajšano poznamo pod imenom KPK. Kratice so v vsakdanji rabi pogoste, pravzaprav jih je vse več, saj z njimi dolgo besedno zvezo zapišemo in tudi povemo na precej krajši način, kar nam v današnjem hitrem ritmu življenja včasih še kako prav pride. Kratice seveda lahko uporabljamo, če jih bralci/poslušalci prepoznajo, če torej vejo, iz česa so izpeljane, če poznajo njihov pomen. Biti morajo torej uveljavljene, kar pa se ne zgodi čez noč. Če še niso uveljavljene, moramo ob prvi omembi navesti celotno podstavno besedno zvezo, ob njej pa kratico. V nadaljevanju besedila nato lahko uporabljamo samo kratico.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Enostransko povišanje cen univerzalnih storitev po pravu EU ni dovoljeno

Zoran Skubic, 6.11.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2014Oskrba z energenti, cene in pogoji uporabe letalskih, železniških, telekomunikacijskih in poštnih storitev so ključni segmenti javnih storitev, ki so bili do nedavnega v primežu monopolov pravzaprav v vseh državah članicah. Postopna liberalizacija skupnega trga je na ta področja prinesla velike spremembe nekdaj ustaljenih pravil. Na trgu energentov sta bili tu ključni t. i. energetski direktivi - Direktiva o električni energiji in Plinska direktiva. Ti ne vsebujeta samo pravil, namenjenih odpiranju energetskega sektorja konkurenci, ampak tudi določbe, namenjene varstvu potrošnikov, predvsem glede preglednosti pogodbenih pogojev za končne odjemalce.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 42-43

Leto objave

2015(41) 2014(44) 2013(48) 2003(27)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČ DĐEF G H IJ K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov