O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 48)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Popravek zastarelih podatkov v Registru dejanskih lastnikov podjetij

Sonja Strle, 7.11.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sonja Strle, Pravna praksa, 42-43/2019Pobudnik je leta 2018 prodal svoje podjetje, glede katerega je v skladu z zakonom v register sam vpisal podatke o dejanskem lastniku. Podjetje je bilo prodano fizični osebi, vendar pa je sam še vedno vpisan kot dejanski lastnik, saj se podatki niso posodobili. AJPES in Urad za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju Urad), ki upravlja Register dejanskih lastnikov, sta zavrnila izvedbo popravka, zato se je pobudnik obrnil na Informacijskega pooblaščenca (IP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Pravica do odvetnikove svobode izražanja ponovno pred ESČP

Špela Lovšin, 7.11.2019

Človekove pravice, Odvetništvo in notariat

Špela Lovšin, Pravna praksa, 42-43/2019V nedavni sodbi v zadevi L. P. in Carvalho proti Portugalski je ESČP presojalo utemeljenost posega v pravico do svobode izražanja odvetnikov, kadar je odvetniku s sodbo naloženo plačilo odškodnine sodniku, ki je zaradi podane žaljive izjave pri opravljanju odvetniškega poklica proti odvetniku vložil tožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Slovenska psihološka izvedenska mnenja so neskladna s strokovnimi standardi

dr. Igor Areh, 7.11.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 42-43/2019Družba upravičeno pričakuje, da psihologi z uporabo psiholoških informacij in metod pomagajo pravosodju pri administraciji, svetovanju in odločanju. To je naloga forenzične psihologije, ki jo lahko opredelimo kot strokovno delo psihologa s kateregakoli podpodročja psihologije (npr. klinično, razvojno, socialno ali kognitivno), ki v kontekstu pravosodja uporablja znanstveno, tehnično ali specializirano psihološko znanje, da pomaga pri iskanju odgovorov na pravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Izredna pravna sredstva v civilnih in upravnih postopkih

Alenka Antloga, 7.11.2019

Civilni sodni postopki

Alenka Antloga, Pravna praksa, 42-43/2019Center za izobraževanje v pravosodju je v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije 8. oktobra 2019 organiziral strokovni simpozij o izrednih pravnih sredstvih v civilnih in upravnih postopkih. Vodja simpozija, prof. dr. Aleš Galič s Pravne fakultete v Ljubljani, je uvodoma podal oris sprememb, ki jih je leta 2008 na področju revizije uveljavil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Postopek izterjave sodne takse - dovoljenost revizije - stroški stečajnega postopka - sodna taksa za pritožbo

Avtor ni naveden, 7.11.2019

Sodni registri in sodne takse, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2019Kadar je zoper sklep o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog vložena pritožba, je s sklepom sodišča druge stopnje o njej postopek izterjave sodne takse pravnomočno končan. S smiselno uporabo določbe prvega odstavka 384. člena ZPP je torej zoper ta pravnomočni sklep dovoljena revizija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Pogojno priznanje očetovstva in naknaden preklic priznanja

dr. Nana Weber, 7.11.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 42-43/2019Oče mojega otroka je zapisal naslednjo izjavo: "Priznavam, da sem oče otroka, rojenega tega in tega dne, ki ga je rodila mati (ime in priimek), pod pogojem, da se očetovstvo izkaže z analizo DNK po rojstvu." • Ali je taka izjava pravno veljavna? • Če je ta izjava pravno veljavna, ali jo lahko pozneje prekliče in v kakšnem roku?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - zadržanje varščine

Avtor ni naveden, 7.11.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2019OZ v 631. členu določa, da se sodelavci za svoje terjatve do podjemnika lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Sodišče je pravilno presodilo, da je imela naročnica pravico zadržati določen znesek, kot sorazmerni del cene za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih ob sprejemu in izročitvi del. Tako zadržanih sredstev ni mogoče subsumirati pod zakonsko dikcijo vsote, ki jo naročnik dolguje podjemniku (izvajalcu). Zato, da bi podizvajalka s svojim zahtevkom eventualno lahko uspela, bi morala trditi, da je terjatev izvajalca do naročnice za plačilo zadržanih sredstev, na dan, ko je podizvajalka od naročnice zahtevala neposredno plačilo, obstajala in je dospela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi

mag. Sebastijan Valentan, 7.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 42-43/2019Do spolnih zlorab mladoletnih oseb seveda ne prihaja samo v Katoliški cerkvi, ampak tudi v drugih verskih skupnostih. Katoliška cerkev je kot moralna avtoriteta v mnogih državah najbolj medijsko in družbeno izpostavljena, s problematiko spolnih zlorab pa se je kot verska skupnost tudi resno soočila in okrepila svoj (kazensko)pravni sistem tako na univerzalni kot lokalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Odgovornost za dolgove - solidarno poroštvo

dr. Nana Weber, 7.11.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Obligacije

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 42-43/2019Moja zunajzakonska partnerka je pred časom postala solidarni porok svoji sestri pri najemu kredita. Sem solastnik v podjetju (partnerka pa ne) ter zemljiškoknjižni lastnik (do celote) hiše, ki je bila zgrajena v času najine zveze, vendar ne živiva v njej. • Ali lahko kreditodajalec poseže po hiši ali mojem deležu v podjetju, če bi partnerkina sestra prenehala odplačevati svoj kredit? • Ali se lahko pred tem zaščitim tako, da zdaj s partnerko skleneva pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Blažev žegen

dr. Ciril Ribičič, 7.11.2019

Sodišča

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 42-43/2019Ko se počasi izteka moj drugi (in zadnji) mandat v Beneški komisiji, razmišljam o prihodnosti te edinstvene komisije. Za tovrsten razmislek je bila oktobrska, že 120. seja v tridesetletni zgodovini komisije kar primerna. Morda še nikoli ni bilo na dnevnem redu toliko ustavnopravnih zapletov z vseh koncev sveta. Naj omenim le dva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Etažna lastnina v mednarodnem civilnem procesnem pravu

dr. Jorg Sladič, 7.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 42-43/2019Dne 4. oktobra 2019 je bilo objavljeno kratko obvestilo, da pod opr. št. C-433/19 pred Sodiščem EU na predlog avstrijskega Vrhovnega sodišča poteka postopek, v katerem se bo razjasnilo vprašanje, kakšna so razmerja med sporazumom, ki ga sklenejo etažni lastniki (o ustanovitvi etažne lastnine in o medsebojnih razmerjih), in mednarodno pristojnostjo - ali gre za zadeve, ki se nanašajo na stvarne pravice na nepremičnini, ali pa za navaden obligacijski sporazum.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Portal množičnega vrednotenja nepremičnin

Patricij Maček, 7.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Patricij Maček, Pravna praksa, 42-43/2019Dne 1. oktobra 2019 je začel delovati nov spletni Portal množičnega vrednotenja nepremičnin, na katerem je Geodetska uprava Republike Slovenije objavila predlog modelov vrednotenja nepremičnin, ki namesto dejanske upoštevajo namensko rabo. Na njem je tako možno preveriti poskusno izračunane vrednosti posameznih nepremičnin. Lastniki nepremičnin pa lahko do 15. novembra 2019 na modele vrednotenja podajajo pripombe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Ustavnost inkriminacije razkritja identitete otroka v postopku

Luka Vlačić, 5.11.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Luka Vlačić, Pravna praksa, 42-43/2015Ustavno sodišče Republike Slovenije je 22. junija 2015 od Vrhovnega sodišča Republike Slovenije prejelo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 287. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Poglejmo si v nadaljevanju nekoliko podrobneje zahtevo in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), iz katere izhaja neskladnost izpodbijane določbe z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Pridobivanje osebnih podatkov stečajnega dolžnika iz kazenske evidence

Irena Vovk, 5.11.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 42-43/2015Upnik je v postopku osebnega stečaja dolžnika prijavil svojo terjatev, ki je s pravnomočnim sklepom sodišča potrjena in s tem uvrščena na seznam priznanih terjatev do dolžnika. Med preizkusnim obdobjem pa želi upnik preveriti, ali zoper dolžnika teče kakšen kazenski postopek oziroma ali je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki je po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ovira za odpust obveznosti. Ali je Ministrstvo za pravosodje, ki vodi take evidence, upniku te podatke dolžno posredovati?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlogi

Avtor ni naveden, 5.11.2015

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2015V skladu z 2. alinejo tretjega odstavka 14. člena Zakona o prekrških je predpostavka odgovornosti pravne osebe za prekršek, ki ga je storila druga fizična oseba, opustitev dolžnega ravnanja. Odgovornost pravne osebe torej temelji na njenem lastnem prispevku k prekršku, ki ga predstavljata opustitev dolžnosti seznanitve in opustitev morebitnega dolžnega nadzorstva, s predpisi naloženega pravni osebi za posamezno področje. Če ji noben predpis ne določa konkretnih ukrepov dolžnega nadzorstva, za razbremenitev njene odgovornosti zadostuje, da izkaže, da je izpolnila dolžnost seznanitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Razmislek ob sklepu o stečajnem postopku nad T-2

dr. Krešo Puharič, 5.11.2015

Civilni sodni postopki

dr. Krešo Puharič, Pravna praksa, 42-43/2015Višje sodišče v Ljubljani je v senatu višjega sodnika Franca Seljaka kot predsednika (ki bo izredno napredoval v vrhovnega sodnika) ter višjih sodnic mag. Valerije Jelen Kosi in Renate Horvat na seji 5. avgusta 2015 sprejelo sklep v zadevi Cst 456/2015, s katerim je sklenilo, da se pritožbi upnic Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., TCK Družbe za upravljanje, d.o.o., in Banke Celje, d.d., zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St 2340/2014 z dne 22. junija 2015 o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka ugodi in da se začne stečajni postopek nad dolžnikom T-2, družbo za ustvarjanje, razvoj in trženje elektronskih komunikacij in opreme, d.o.o. Citirani sklep je v širši javnosti sprožil številne odmeve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Dediči oškodovancev so v bistveno enakem položaju

Avtor ni naveden, 5.11.2015

Dedovanje

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2015Člen 204 Zakona o obligacijskih razmerjih je bil v neskladju z Ustavo. Sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 643/2008 z dne 19. marca 2012 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v nov postopek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Rok za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva

Avtor ni naveden, 5.11.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2015V drugem odstavku 96. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se razveljavi besedilo "vendar najkasneje pet let po rojstvu otroka".
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Sodni cenilci in pooblaščeni ocenjevalci vrednosti ter ocenjevanje vrednosti stvarnega premoženja države in občin

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 6.11.2014

Civilni sodni postopki

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 42-43/2014Računsko sodišče je v revizijskem poročilu z dne 10. marca 2014 dokaj kritično ocenilo sistem sodnih cenilcev in njihovo delo pri opravljanju nalog cenitev vrednosti nepremičnin. Pod vprašaj je postavilo njihovo strokovno usposobljenost, še zlasti v primerjavi s pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti. Ob tem je na mestu vprašanje, ali je taka kritika stroke sodnih cenilcev upravičena in ima podlago v (pomanjkljivi) zakonski ureditvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Ustavnoprocesna jamstva in predhodna odredba, izdana na podlagi sklepa o izvršbi

Ambrož Cvahte, 6.11.2014

Civilni sodni postopki

Ambrož Cvahte, Pravna praksa, 42-43/2014Pred kratkim je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-148/13 z dne 10. julija 2014 razveljavilo točko 1 prvega odstavka 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zavzelo je stališče, da večanje učinkovitosti postopka ni razumen in stvaren razlog za enačenje v bistvenem različnih položajev, torej upnikov s plačilnim nalogom ali sklepom o izvršbi, izdanim na podlagi verodostojne listine, in upnikov oziroma tožnikov iz kontradiktornega pravdnega postopka, ki morajo vložiti mnogo večje procesne napore in trpeti mnogo večjo negotovost, da pridobijo sodno odločbo, na podlagi katere je mogoča predhodna odredba. Čeprav Ustavno sodišče ni dobesedno zapisalo, da plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine nista odločbi domačega sodišča po prvem odstavku 257. člena ZIZ, je iz obrazložitve odločbe mogoče izpeljati tak sklep.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Položaj tožilcev pri nas v skladu s smernicami Sveta Evrope

Mirjam Kline, 6.11.2014

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Mirjam Kline, Pravna praksa, 42-43/2014Moram priznati - prispevek kolega Blaža Mrve v PP, št. 39/2014, sem začela brati z velikim zanimanjem. Zakaj? Meni povsem neznan odvetnik, ki ga v vsej svoji dolgoletni praksi zastopanja obtožnic na sodišču na nasprotni strani nisem še nikoli srečala, razglablja o stvari, ki mi je povsem domača. Ne samo to, del tožilstva sem že vsaj petnajst let in v tem času sem bila priča številnim poskusom omejevanja neodvisnosti tožilcev ali pa umeščanja tožilstva pod različne organe. Navsezadnje prav pred kratkim - iz okrilja pravosodnega pod notranje ministrstvo in nato nazaj. Zato me je seveda zanimalo, kaj ima s pogledom od zunaj k temu dodati kolega, ki se, kot je razbrati na njegovi spletni strani, ukvarja predvsem z gospodarskim pravom in nepremičninami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Veljavnost pogodbe o prodaji nepremičnine - dogovor o obliki pogodbe

Avtor ni naveden, 6.11.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2014Določilo tretjega odstavka 69. člena ZOR je treba razumeti kot izjemo od pravila, ki je zapisano v 70. členu ZOR. Dogovor strank o posebni obliki je praviloma res pogoj za veljavnost pogodbe. Če pa je namen dogovora o obliki, da se zagotovi dokaz o obstoju pogodbe ali če gre za dosego katerega drugega namena, potem je pogodba sklenjena z doseženim soglasjem o njeni vsebini, ob nadaljnjem upoštevanju morebitnih zakonskih (kogentnih) določb o obliki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Partnerska skupnost

Irena Vovk, 6.11.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

Irena Vovk, Pravna praksa, 42-43/2014V želji, da bi odpravili razlikovanje na podlagi spolne usmerjenosti, so na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v javno obravnavo poslali osnutek zakona o partnerski skupnosti (ZPS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Ravnanje izvršitelja

Irena Vovk, 6.11.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 42-43/2014V času, ko posameznika ni bilo doma, ga je iskal izvršitelj. Posameznika je zmotilo, ker je izvršitelj v strnjenem naselju parkiral avto, na katerem sta bila opazna napisa "izvršitelj" in "zarubljeno", zadrževal se je okoli hiše in jo fotografiral, nato pa je na vhodna vrata nalepil veliko kuverto z nalepko "izvršitelj", ki je bila dobro vidna vsem mimoidočim. Ali je izvršitelj ravnal v skladu z zakonom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Kolektivno nezgodno zavarovanje - pogodba v korist tretjega - ničnost

Avtor ni naveden, 6.11.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2014V primeru, ko se nezgodno zavarovanje nanaša na življenje tretjega, gre že po naravi stvari za pogodbo v korist tretjega, in je tretji sam upravičenec iz zavarovalne pogodbe, za določitev drugega upravičenca pa je potrebno njegovo soglasje. Določba zavarovalne pogodbe, ki brez tožnikovega soglasja kot upravičenca določa drugo toženko, je zato nična, tožnik pa ima kot beneficiar iz pogodbe v korist tretjega neposredno pravico, da zahteva izpolnitev v svojem imenu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 42-43

Leto objave

2019(12) 2015(6) 2014(8) 2013(11)
2003(11)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A BC ĆČDĐEF GH IJ K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov