O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 93)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Turčija, Rusija in Aleš Galič

dr. Jurij Toplak, 1.2.2018

Človekove pravice

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 5/2018Ad hoc sodniki dokazano precej pogosteje glasujejo proti pritožnikom iz svojih držav kot ostali sodniki. V ločenih mnenjih prepričujejo, da kršitve ni bilo. Ni jasno, ali niso neodvisni od trenutne oblasti svoje države ali pa gre za nerazumevanje standardov, ustaljenih s prakso ESČP. Morda jih le vodijo osebni interesi, kar je kot najpogostejši motiv sodniškega odločanja razkril priznani sodnik, avtor več kot petdesetih knjig in najbolj citirani pravnik 20. stoletja Richard Posner. V osebni interes spadajo možnost napredovanja, višja plača, odobravanje sodelavcev in okolice, več prostega časa, udobje, ugled. Med sodbami ESČP, v katerih je odločitvi nasprotoval le en sodnik, in to ad hoc sodnik iz države kršiteljice, niso le sodbe o Turčiji, Rusiji in Ukrajini. Je tudi sodba Čeferin proti Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Položaj slovenske manjšine v Italiji že spet kritičen

dr. Mitja Stefancic, 1.2.2018

Človekove pravice

dr. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 5/2018Mediji v matici in v zamejstvu so v minulih tednih poročali o slabih izidih goriške naložbene družbe KB1909, ki je za zdaj, vsemu navkljub, še vedno eden od finančnih temeljev slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini, pa čeprav je njena usoda nejasna. Njena kriza bo nedvomno pustila daljnosežne posledice za delovanje gospodarskega sistema slovenske skupnosti v Italiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Je sodba v zadevi Čeferin res hladen tuš za sodstvo?

dr. Rok Čeferin, 1.2.2018

Človekove pravice

dr. Rok Čeferin, Pravna praksa, 5/2018Dr. Vesna Bergant Rakočević je v svojem prispevku z naslovom "Umotvori in neosmišljena nakladanja prepričala ESČP" povzela in komentirala sodbo ESČP Čeferin proti Sloveniji. Povzetek sodbe je večinoma korekten, mislim pa, da si nekateri njeni komentarji zaradi bolj objektivne predstavitve navedene sodbe vendarle zaslužijo odgovor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Grami in kilogrami na sodniških tehtnicah

mag. Matevž Krivic, 1.2.2018

Človekove pravice

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 5/2018V PP, št. 3-4/2018 (25. januarja), smo lahko prebrali dva povsem nasprotna pogleda na sodbo ESČP, ki je ugodilo pritožbi dr. Petra Čeferina zoper obsodbo pred slovenskimi sodišči zaradi očitane žalitve izvedencev (v zadevi Perić leta 2004!). Dr. Ciril Ribičič odločitvi ESČP pritrjuje - dr. Vesna Bergant Rakočević (višja sodnica in današnja podpredsednica okrožnega sodišča, na katerem je bila pred 14 leti sporna sodba izrečena; in pred 10 leti "potrjena" še na Ustavnem sodišču) ji ugovarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

ESČP lani izdalo 12 sodb v zvezi s Slovenijo

Toni Tovornik, 1.2.2018

Človekove pravice

Toni Tovornik, Pravna praksa, 5/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pretekli teden predstavilo poročilo za leto 2017, v katerem so zaznali 19-odstotno povečanje primerov in rekordno število izrekov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Osnovni podatki o sklenjenih poslih so javno dostopni

Avtor ni naveden, 10.2.2017

Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2017Peti odstavek 1.a člena in prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja nista v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Ustavno varovana pravica do pokojnine le za obvezno pokojninsko zavarovanje

Avtor ni naveden, 10.2.2017

Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2017Ustavno sodišče je v zadevi U-I-206/15 z dne 12. januarja 2017 odločilo, da členi 432, 433 in 434 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo) niso bili v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Ponovno primer napačno evidentiranega trenutka odvzema prostosti

Avtor ni naveden, 10.2.2017

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2017Pobudnik, ki so mu policisti odvzeli prostost, kasneje pa je bil zoper njega odrejen pripor, je v pobudi Varuhu človekovih pravic (Varuh) med drugim izpostavil, da naj bi njegovo pridržanje s strani policije trajalo več kot 48 ur, torej več, kot dopušča peti odstavek 157. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Prostost naj bi mu namreč bila dejansko odvzeta 5. februarja 2016 ob 19.10 in ne ob 20.20, kot je bilo zapisano v odločbi o odvzemu prostosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Pravica do pitne vode: papir prenese vse, z njim pa si lahko tudi kaj obrišemo

Blaž Kovač, 10.2.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Ustavno sodišče

Blaž Kovač, Pravna praksa, 5/2017Državni zbor RS je 17. novembra lani sprejel spremembe Ustave, s katerimi je v katalog ustavnih pravic dodal pravico do pitne vode. Na prvi pogled neukemu poteza v pravo smer. Vsakdo ima pravico do pitne vode, pravi odslej 70.a člen Ustave, vendar pa se zavoljo teh nekaj besed ne bo spremenilo prav nič. Več kot o sami vodi sprememba pove o stanju naše države, pravno-politični kulturi naše demokracije, sposobnosti odločanja (državne uprave in politike) in pomembnosti populizma. Ter o kakovosti slovenske pravne stroke v državni upravi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Irelevantna in zato legalna - nemška skrajna desnica

Špela Kunej, 10.2.2017

Politične stranke

Špela Kunej, Pravna praksa, 5/2017V torek, 17. januarja 2017, je drugi senat nemškega Zveznega ustavnega sodišča (v nadaljevanju Sodišče) po štirih letih odgovoril na zahtevek zveznega sveta, da ugotovi protiustavnost skrajno desne Nacionalne demokratske stranke (NPD). Sodišče je soglasno odločilo v prid toženca (v nadaljevanju Sodba).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Referendum v luči 25-letnice Ustave

Patricij Maček, 10.2.2017

Ustavno sodišče, Splošni državni akti, simboli in prazniki

Patricij Maček, Pravna praksa, 5/2017"Odnos države do ustave je odraz njene zrelosti," je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi Referendum v luči 25-letnice ustave, ki je potekala 19. januarja na PF Univerze v Ljubljani v organizaciji Društva za ustavno pravo Slovenije, med drugim povedal nekdanji sodnik Ustavnega sodišča, upokojeni profesor na PF Univerze v Ljubljani in predsednik društva dr. Franc Grad.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Rule 41 (pravilo 41)

Primož Križnar, 10.2.2017

Človekove pravice, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 5/2017"Execute rule 66!" in večina jedijev v Galaktični republiki je zaradi izdaje padla pod streli vojakov, ki so jim poveljevali. No, Rule 41 novih usmrtitev oseb v izmišljenem in resničnem svetu ne prinaša, a vseeno simbolizira smrt - tokrat za anonimnost in komunikacijsko zasebnost kar na globalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Nenehne premestitve zapornika niso rešitev

Lena Šutanovac, 4.2.2016

Človekove pravice

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 5/2016Pritožnik v zadevi Bamouhammad proti Belgiji je francoski državljan Farid Bamouhammad, ki je v zadnjih letih zaslovel kot neukrotljiv zapornik, ki so ga zaradi nasilnega obnašanja in fizičnih groženj osebju večkrat premestili. Belgijski mediji so mu celo nadeli vzdevek Farid "Le Fou" oziroma Nori Farid. Zaradi razmer v belgijskih zaporih in pomanjkanja ustrezne nege je vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), v kateri je zatrjeval kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki prepoveduje nečloveško in ponižujoče ravnanje, ter kršitev 13. člena EKČP, ki vsebuje pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Disciplinski postopek zoper odvetnika zaradi žaljive vloge

Marjan Kos, 4.2.2016

Človekove pravice

Marjan Kos, Pravna praksa, 5/2016Kot smo v zvezi z Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) ugotavljali že pred časom, 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) varuje odvetnike pred sankcioniranjem zaradi nestrinjanja z delom sodne veje oblasti, a tega varstva kljub temu ne smejo zlorabljati za osebne obračune.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Žrtev nezakonitega zaposlovanja

Avtor ni naveden, 5.2.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2015Predstavnica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (pobudnica), ki zastopa tujca - žrtev nezakonitega zaposlovanja, je Varuha prosila za pomoč pri pridobitvi dovoljenja za prebivanje in osebnega delovnega dovoljenja za prizadetega tujca, ki je bil žrtev trgovine z ljudmi, in sicer na podlagi Zakona o tujcih (ZTuj-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Združitev z družino

Avtor ni naveden, 5.2.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2015Člen 16.b Zakona o mednarodni zaščiti je bil v neskladju z Ustavo. Odločitev iz prejšnje točke se izvrši tako, da v še nepravnomočno končanih postopkih odločanja o združitvi družine pristojni organ lahko izjemoma šteje za družinskega člana tudi drugega sorodnika osebe s priznanim statusom begunca, ki ni bil določen v 16.b členu Zakona o mednarodni zaščiti, če posebne okoliščine iz 24. točke obrazložitve te odločbe govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji. Sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 423/2013 z dne 14. novembra 2013 in sodba Upravnega sodišča št. I U 1295/2013 z dne 11. septembra 2013 se razveljavita. Odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-276/2010/14 (1312-04) z dne 5. julija 2013 se odpravi. Zadeva se vrne Ministrstvu za notranje zadeve v novo odločanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Postopek z ugovorom

Avtor ni naveden, 6.2.2014

Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2014Odločba št. U-I-48/11, Up-274/11, 16. januar 2014 Peti odstavek 98. člena Zakona o pravdnem postopku se razveljavi, kolikor se nanaša na postopek s pravnim sredstvom ugovora. Sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Ip 981/2010 z dne 9. novembra 2010 in sklep
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Konec ustavnega sodstva?

mag. Janez Tekavc, 7.2.2013

Ustavno sodišče

mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 5/2013Nekaj let sem naročen na obvestila Ustavnega sodišča o sprejetih odločitvah. V zadnjih letih je večina odločitev procesne narave: pobuda, ustavna pritožba se zavrže. Občutek, da Ustavno sodišče le o redkih pobudah odloči meritorno, ni le občutek, izkazuje ga tudi statistika. Iz letnega poročila Ustavnega sodišča za leto 2011 (za 2012 ga še ni) je razvidno, da je bilo od 311 pobud in zahtev za presojo ustavnosti, ki jih je sodišče rešilo v tem letu, kar 205 rešenih tako, da jih je Ustavno sodišče zavrglo (68 odstotkov). Od preostalih 106 zadev, ki jih je meritorno obravnavalo, pa je bilo zavrnjenih še 50 zadev (47 odstotkov). Glede ustavnih pritožb v letnem poročilu ni podatkov, domnevamo pa lahko, da je vsebinsko neobravnavanih prav toliko ali še več.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

O vlogi ustavnega sodstva v demokratični pravni državi - avstrijski vidik

dr. Gerhart Holzinger, 7.2.2013

Ustavno sodišče

dr. Gerhart Holzinger, Pravna praksa, 5/2013Ustavno sodstvo ima v Avstriji še posebej dolgo tradicijo. Njegovi začetki segajo vse do druge polovice 19. stoletja, torej še v čas avstro-ogrske monarhije. Na začetku tega razvoja je stalo Vrhovno sodišče (nem. Reichsgericht), ustanovljeno z Decembrsko ustavo iz leta 1867. Pristojno je bilo za odločanje o kompetenčnih sporih med zvezno državo in deželami ter o pritožbah državljanov zaradi kršitev njihovih z ustavo zagotovljenih "političnih pravic". Presoja ustavnosti zakonov pa ni bila predvidena. Bila je celo izrecno izključena. S tem naj bi se preprečilo, da bi sodišča avstrijskega cesarstva sledila vzoru ameriškega Vrhovnega sodišča in ne bi uporabljala zakonov, za katere bi menila, da so protiustavni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Invalidu na vozičku je le uspelo priti do novega stanovanja

Avtor ni naveden, 7.2.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2013Invalid brez obeh nog, ki je zato pri svojem gibanju vezan izključno na uporabo vozička, je skupaj z materjo živel v stanovanjskem bloku, ki je brez dvigala. Iz stanovanja, katerega lastnik so Slovenske železnice, je šel lahko le s pomočjo prostovoljcev. Pobudnik se je precej časa trudil, da bi prišel do ustreznega stanovanja, da mu ne bi bilo treba prositi za pomoč pri vsakokratnem odhodu z doma. Varuhu je navedel, da je za zamenjavo stanovanja storil vse, kar je bilo mogoče, vendar pri tem ni bil uspešen. Med drugim se je obrnil na podžupana Mestne občine Maribor in se prijavil na razpis stanovanjskega sklada za najem neprofitnega stanovanja, dostopnega z invalidskim vozičkom. Med 404 prosilci se je uvrstil šele na 376. mesto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Izbrisanim pavšal

Irena Vovk, 7.2.2013

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 5/2013Akcijski načrt za izvršitev sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, ki ga je Vlada sprejela 18. januarja, je Ministrstvo za zunanje zadeve posredovalo Oddelku za izvrševanje sodb ESČP Sekretariata Sveta Evrope, je zapisano na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄5

Ko ustavnosodna praksa slovenskega Ustavnega sodišča nasprotuje rationibus decidendi ESČP

Simon Umek, 9.2.2012

Človekove pravice

Simon Umek, Pravna praksa, 5/2012Spomladi 2010 je slovenska šolska inšpekcija v skladu z ustavnosodno prakso prepovedala opravljanje šolskega pouka v učilnici župnišča na Polici pri Grosupljem, v kateri je nad tablo visel križ. Zbor petih sodnikov velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP) je prav v tistem času sprejel zahtevo za vnovično obravnavo zadeve Lautsi in drugi proti Italiji. V tej zadevi je senat sedmih sodnikov ESČP razsodil, da je križ na steni učilnice javne šole kot simbol krščanstva nezdružljiv s pojmom nevtralnosti države. Toliko bolj, ker gre za področje izobraževanja. Sodišče je odločilo, da križ v javni šoli omejuje pravico staršev, da vzgajajo svoje otroke v skladu s svojim prepričanjem, in je hkrati v nasprotju s pravico otrok do verovanja (pozitivni vidik verske svobode) oziroma s pravico ne imeti vere (negativni vidik verske svobode).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄5

Predlagatelj postopka pred US

Avtor ni naveden, 9.2.2012

Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2012Odločba št. U-I-279/10 z dne 19. januarja 2012 Zahteva za oceno ustavnosti 16. in 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije ter za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. in 8. člena Sprememb in dopolnitev Poslovnika Vlade Republike Slovenije2
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄5

Ugotavljanje katastrskega dohodka

Avtor ni naveden, 9.2.2012

Ustavno sodišče, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2012Prvi do tretji odstavek 154. člena Zakona o dohodnini so bili v neskladju z Ustavo v delu, v katerem so določali, da se v davčne osnove iz prvega oziroma iz tretjega odstavka 71. člena tega zakona všteje povprečen znesek subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj. Odločitev iz prejšnje točke izreka se izvrši tako, da se v davčne osnove iz prvega oziroma iz tretjega odstavka 71. člena Zakona o dohodnini v še nepravnomočno končanih postopkih všteje znesek dejansko prejetih subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj, če je ta znesek nižji od povprečnega zneska subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄5

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Irena Vovk, 9.2.2012

Ustavno sodišče

Irena Vovk, Pravna praksa, 5/2012(www.us-rs.si) Jezik: slovenščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: e-obveščanje, fotogalerija, Ustava RS in ilustrirana Ustava RS (v stripu) ipd. Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki in splošni e-naslov Oglaševan
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 5

Leto objave

2018(5) 2017(7) 2016(2) 2015(2)
2014(1) 2013(4) 2012(5) 2011(3)
2010(2) 2009(2) 2008(1) 2007(8)
2006(5) 2005(2) 2004(4) 2003(4)
2002(3) 2001(4) 1999(7) 1998(1)
1997(4) 1996(4) 1995(9) 1994(2)
1991(2)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.1.1. Splošni državni akti, simboli in prazniki 1.1.2. Človekove pravice 1.1.3. Politične stranke 1.1.4. Ustavno sodišče

Avtorji

AB CĆČ DĐE FG H IJ K L M N OP QR S Š T U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov