O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 106)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Več denarja za občine, univerzalni otroški dodatek, učinkovito varovanje meje

Urša Ravnikar Šurk, 5.3.2020

Vlada

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 8-9/2020Koalicijski sporazum na 13 straneh določa način delovanja koalicije in usklajevanja partneric v prihodnji vladi, če bo mandatar Janez Janša dobil zadostno podporo v DZ. Obenem navaja tudi ključne ukrepe po resorjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Pravila kolektivnega izgona nezakonitih migrantov v luči EKČP

Zoran Skubic, 5.3.2020

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 8-9/2020Nezakonite migracije so v ospredju politik Unije in njenih držav članic vsaj od izbruha sirske državljanske vojne leta 2011. Svoj neslavni vrhunec je omenjena problematika dosegla v letih 2015 in 2016, ko so se tudi čez slovenske vasi in mesta valile trume tako sirskih beguncev kot tudi ekonomskih migrantov, največ iz držav severne in severozahodne Afrike ter širšega območja Bližnjega vzhoda. Dogovor Unije s Turčijo, ki je ta tok zavrl, je povzročil, da so se migracije umaknile z naslovnic, nikoli pa niso in tudi ne bodo popolnoma izginile. To velja zlasti za tiste države članice Unije, katerih ozemlje je večinoma obkroženo s Sredozemskim morjem. Mednje zagotovo spadata zlasti Grčija in Italija ter seveda Malta in Ciper. Pri tem ni moč zanemariti niti Španije, ki ima še dodatno posebnost, in sicer dve eksklavi neposredno na afriški obali, ki sta hkrati tudi zunanji schengenski meji, Ceuto in Melillo na obali Maroka. In prav ozemlje Melille, ki je na kopenski strani že od leta 2014 obkroženo s trinajstimi kilometri trojne mejne ograje, ponekod visoke tudi šest metrov, je bilo v ospredju odločanja sedemčlanskega senata leta 2017, nedavno tega pa še Velikega senata strasbourškega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Zbiranje osebnih podatkov o lastnikih predplačniških SIM kartic

Zoran Skubic, 5.3.2020

Varstvo človekovih pravic, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 8-9/2020Pravica do zasebnosti je v današnjem digitaliziranem svetu tudi zaradi našega lahkomiselnega in nepremišljenega obnašanja na spletu vse bolj "na udaru". Vse od nesrečnih dogodkov septembra leta 2001 pa je naša zasebnost še pod dodatnim mikroskopom takih ali drugačnih varnostnih služb. Tako niti ne čudi, da se o nas zbira vedno več podatkov, pogosto tudi "na zalogo". V času, ko skoraj ni več moč najti osebe, ki ne bi imela takih ali drugačnih mobilnih naprav, (primarno) namenjenih brezžični telefonski komunikaciji, pa so nacionalni represivni organi pogosto v zadregi, kako izvajati nadzor tudi nad tistim segmentom uporabnikov mobilne telefonije, ki za opravljanje tovrstnih komunikacijskih potreb uporabljajo predplačniške pakete. Ti že po svoji naravi uporabnikom zagotavljajo precej večjo anonimnost, kar pa nacionalnim zakonodajalcem ni po godu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 5.3.2020

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 8-9/2020Presidential Elections and Majority Rule: The Rise, Demise, and Potential Restoration of the Jeffersonian Electoral College (Predsedniške volitve in vladavina večine: Vzpon, zaton in možna obnova Jeffersonovega elektorskega sistema)
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Razumevanje prava

dr. Marijan Pavčnik, 5.3.2020

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 8-9/20201. Pitamičev prispevek k razumevanju prava je razpet med čisti normativni pristop in sintetično razumevanje prava, ki "red" in "človečno ravnanje" združuje v enovit pojem prava. Na tej poti sta nosilni razpravi Denkökonomische Voraussetzungen der Rechtswissenschaft (Predpostavke ekonomije mišljenja v pravni znanosti, 1917) in Naturrecht und Natur des Rechtes (Naravno pravo in narava prava, 1956). Posebno težo ima tudi odgovorno ustvarjanje prava in države, ki omogočata sožitje v družbi. Leonid Pitamic (1885-1971) je o tem spregovoril že v otvoritvenem predavanju Pravo in revolucija (1920): "Svoboda brez meje mora uničiti človeško družbo in človeka samega. Družba in človek morata živeti le v omejeni svobodi. Kako se te meje določijo, pa je ves problem logike, morale in je tudi problem države."
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Omejeno nadurno in nočno delo zaradi zdravniškega mnenja

mag. Nataša Belopavlovič, 5.3.2020

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 8-9/2020Delavec, ki dela na psihično in fizično precej zahtevnem delu, je imel v preteklosti zdravstvene težave. Ko se je vrnil na delo, je predložil mnenje pooblaščenega zdravnika medicine dela, da začasno, za obdobje enega meseca, ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev ter da mu do izboljšanja zdravstvenega stanja delodajalec ne sme odrejati nadurnega in nočnega dela. Zdravnik ni podal predloga za oceno invalidnosti, ker meni, da so težave le začasne in da se bo delavcu zdravstveno stanje čez čas izboljšalo. • Kaj pomenijo take omejitve - ali se jih moramo držati? • Ali lahko delavca začasno prerazporedimo na drugo, lažje delo oz. ali lahko delavcu odpovemo pogodbo o zaposlitvi zaradi zdravstvene nezmožnosti oziroma nesposobnosti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Egipčansko-hetitski mirovni sporazum

mag. Urška Klakočar Zupančič, 5.3.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 8-9/2020Ramzes II. (rojen okoli 1303 pr. n. št., umrl 1213 pr. n. št., vladal od 1279 pr. n. št. do smrti) je danes najbolj znan faraon starega Egipta. Obravnavan je kot največji, najslavnejši, najmočnejši in najbolj plodovit faraon egipčanskega imperija. Celo njegovi faraonski nasledniki so ga klicali "Veliki prednik" ali "Ramzes Veliki". Kot vojskovodja je vodil odprave na sever v Levant in na jug v Nubijo, znan pa je tudi po kolosalnih gradbenih projektih, od katerih sta najbolj imenitna mogočna kamnita templja pri Abu Simbelu, ki predstavljata trajni spomenik na velikega faraona in njegovo najljubšo ženo Nefertari (leto rojstva neznano, umrla okoli 1255 pr. n. št.), slavita pa tudi domnevno zmago Ramzesa II. v bitki pri Kadešu (maja 1274 pr. n. št.). Ta zgodovinska bitka je bila eden glavnih vzrokov za sklenitev prvega mirovnega sporazuma v zgodovini človeštva, in sicer med dvema zelo nečimrnima vladarjema, egipčanskim Ramzesom II. in hetitskim Hatušilijem III. (leto rojstva neznano, vladal od 1267 pr. n. št. do 1237 pr. n. št.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Nove zahteve glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti bank

Filip Peče, 5.3.2020

Finance in bančništvo

Filip Peče, Pravna praksa, 8-9/2020Svetovna finančna kriza, ki se je pričela leta 2007, je dodobra pretresla ne samo finančni sektor, temveč tudi celotno gospodarstvo. Med njene posledice spadajo tudi velikanske zaloge nedonosnih posojil (NPL) oz. nedonosnih izpostavljenosti (NPE). Problematika NPL je v upadanju, a še zdaleč ni irelevantna, saj še vedno bremeni marsikatero državo članico EU. Ni dvoma, da zaloge NPL v bilancah bank pomenijo eno izmed kritičnih tveganj, s katerimi se v tem trenutku sooča evropski bančni sistem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Vzročna zveza z vidika krivde

mag. Andrej Ferlinc, 5.3.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 8-9/2020Na prvi pogled je naslov provokativen, saj so bila v pravu pogosta stališča, da vprašanj vzročne zveze ni mogoče povezovati s krivdo. Problematika vzročne zveze je zato tudi v konkretnih zadevah vselej videti le kot dejansko, in ne kot pravno vprašanje. Temeljno izhodišče je v trditvi, da moramo v kazenskem pravu vzročno zvezo pojmovati predvsem kot objektivno zvezo med storitvami ali opustitvami storilca kaznivega dejanja in nastalo posledico. Toda po drugi strani različni avtorji opozarjajo, da je problem vzročnosti sporen tako v filozofiji, naravoslovju kot tudi v družboslovju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Vsebina PP št.8-9/2020

Avtor ni naveden, 5.3.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8-9/20203 UVODNIK dr. Marijan Pavčnik Razumevanje prava 6-8 UPRAVNO PRAVO dr. Polonca Kovač Ugotavljanje pravne narave sodobnih upravnih aktov 9-10 OBLIGACIJSKO PRAVO dr. Jasna Zwitter-Tehovnik, Domen Brus in Žan Klobasa COVID-19, dogodek višje sil
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Od 17. februarja do 1. marca

Patricij Maček, 5.3.2020

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 8-9/2020 Ponedeljek, 17. 2. Aktivna politika zaposlovanja. Ustavno sodišče je sporočilo, da je na podlagi zahteve Vrhovnega sodišča odločalo o ustavnosti 47. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Izpodbijana določba je urejala postopek izbora delodajalcev, ki bodo vključeni
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Ko Kitajska kihne, se strese ves svet

dr. Anže Burger, 5.3.2020

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 8-9/2020Dnevno lahko spremljamo novice o tem, kako izbruh virusa Covid-19 vpliva na verige dodane vrednosti in prekinja industrijsko proizvodnjo po celem svetu. V zadnjih tridesetih letih smo bili priča izrednemu porastu globalnih verig vrednosti, ki so najbrž s trgovinsko vojno Donalda Trumpa in sedaj še s pandemijo koronavirusa dosegle svoj zenit. V naslednjih letih lahko pričakujemo, da bo fragmentacija proizvodnje postala bolj regionalna in da se bodo verige vrednosti začele krajšati. Poglejmo si, kako širjenje koronavirusa vpliva na globalne verige vrednosti in kakšne ekonomske učinke lahko pričakujemo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Izjave

Avtor ni naveden, 5.3.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8-9/2020 "Tudi če so za prepočasno reševanje zadev soodgovorni drugi akterji, denimo policija z bolj ali manj kakovostnim delom v predkazenskem postopku, državno tožilstvo, ki ni vselej dobro pripravljeno na glavne obravnave, zakonodajalec, ki ne sprejme nujnih sprememb kazenske zakonodaje, bo na
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Obdavčitev robotov kot nadomestilo za ukinjena delovna mesta?

Iris Hajd, 5.3.2020

Davek na dodano vrednost in trošarine

Iris Hajd, Pravna praksa, 8-9/2020Na prvi pogled to vprašanje zveni kot znanstvena fantastika in umetno iskanje novih pravnih problemov. Robot ne predstavlja zgolj naprave oz. stroja, ki ga nadzoruje računalnik in ga lahko programiramo, da samostojno opravlja določeno opravilo. Zato se takoj postavi prvo vprašanje, kaj sploh so roboti. Kako jih definirati? So to stvari po 15. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da je stvar samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje? Komu potem pripada izdelek, ki ga robot ustvari? Govorimo o samovozečih avtomobilih, dronih, industrijskih robotih, robotih za nego, zabavnih robotih in robotih v kmetijstvu itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Evropa

Patricij Maček, 5.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 8-9/2020 Torek, 18. 2. Nekooperativne davčne jurisdikcije. Finančni ministri Evropske unije (EU) so posodobili skupni evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij. Na seznam so bile dodane štiri države oziroma ozemlja (Kajmanski otoki, Palav, Panama in Sejšeli), ki za
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 5.3.2020

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8-9/2020 19. januar - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save. 20. januar - Pobuda za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Kube o sodelovanju v kulturi, izobraževanju
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Dostopanje do zdravstvenih podatkov

Sonja Strle, 5.3.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 8-9/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil z vprašanjem glede pravice posameznika, čigar zdravstveni podatki se obdelujejo, do informacije o vpogledih v njegove osebne podatke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Novi virus

dr. Nataša Hribar, 5.3.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 8-9/2020Saj vem, da ga imate že vrh glave, tudi pri meni je tako, a obljubim, da bom ostala pri jezikovni obravnavi. Sploh si nisem mislila, da bi novi virus lahko postal tema jezikovnega kotička. Pa je - in to takoj, ko sem na družbenem omrežju naletela na modrovanje enega od uporabnikov, češ, zakaj mediji za poimenovanje tega virusa uporabljajo enobesedni izraz (koronavirus); po njegovem bi se to ime moralo zgledovati po že ustaljenih poimenovanjih, kakršno je - tudi to je bilo mnenje omenjenega uporabnika - na primer virus gripe; torej virus korona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Poročila o toksikoloških preizkusih zdravil - zaupni ali javni podatki?

Neža Kompare, 5.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Kompare, Pravna praksa, 8-9/2020V okviru spora med farmacevtskima družbama in Evropsko agencijo za zdravila (EMA) je Sodišče EU, natančneje Splošno sodišče, kar dvakrat presojalo, ali sodijo podatki iz dokumentov, predloženih v vlogi za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, pod splošno domnevo zaupnosti oziroma izjemo v zvezi z varstvom poslovnih interesov. Splošno sodišče je v predhodni sodbi že zavrnilo predlog pritožnic za razglasitev ničnosti odločbe agencije EMA. Ta pritožba je po navedbah generalnega pravobranilca Gerarda Hogana ena izmed prvih pritožb, v katerih je Sodišče obravnavalo dostop do dokumentov, predloženih med postopkom vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Otvoritev sodnega leta 2020

Klemen Šuligoj, 5.3.2020

Ostalo

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 8-9/2020Dne 12. februarja 2020 je v sodni palači potekala sedaj že tradicionalna slovesna otvoritev sodnega leta 2020. Z nagovori so ga obeležili tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Rajko Knez, predsednik Sodnega sveta dr. Erik Kerševan, ministrica za pravosodje Andreja Katič, generalni državni tožilec Drago Šketa, generalni državni odvetnik mag. Jurij Groznik ter predsednik Odvetniške zbornice Slovenije mag. Roman Završek. Po zaključku dogodka je sledila tiskovna konferenca, na kateri sta sodelovala predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič ter podpredsednik Vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 5.3.2020

Kultura in umetnost

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8-9/2020PP, št. 5/94, 10. marec 1994, str. 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Vlada RS

Avtor ni naveden, 5.3.2020

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8-9/2020 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 106. dopisni seji (20. februar 2020): - Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže, - Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2020, Predlagateljica: ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in preh
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Izvršba zoper napačno dolžnico

Avtor ni naveden, 5.3.2020

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8-9/2020Zoper pobudnico je bil uveden izvršilni postopek na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru, ki je bil izdan na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o denarni kazni. Izvršilni naslov se je dejansko nanašal na pobudničino soimenjakinjo, ki ima drugačen naslov prebivališča, pobudnici pa je bil kljub temu blokiran bančni račun, s čimer so ji nastali dodatni stroški, utrpela pa je tudi druge nevšečnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Tožbeni zahtevek pri uveljavljanju nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Avtor ni naveden, 5.3.2020

Delovna razmerja, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8-9/2020Člen 200 ZDR-1 ne določa, kakšen zahtevek mora postaviti delavec v tožbi o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za oblikovanje tega pa je tudi sicer treba upoštevati pravila procesnega (civilnega) prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Kaj imata skupnega France Prešeren in trg kulturnih dobrin?

dr. Katarina Zajc, 5.3.2020

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 8-9/2020Čeprav je od Prešernovega dne, dneva slovenske kulture, minilo skoraj mesec dni, slavnostni govori na proslavah še vedno odzvanjajo v meni. Eno izmed glavnih sporočil, kakor sem jih dojela, je bilo, da so zlasti kulturniki tisti, ki vedo, kakšni dogodki, predstave in podobno so dobri za slovenske prebivalce, ter da jih moti to, da če določeni kulturni dogodki politiki niso všeč, ta enostavno ukine njihovo financiranje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 8-9

Leto objave

2020(42) 2004(25) 2001(39)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČD ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov