O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 18 (od skupaj 18)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, izbrisna in ničnostna tožba

dr. Matjaž Tratnik, 19.8.2016

Obligacije

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2016Dolžnik mora poplačati svoje zapadle obveznosti. Če tega ne stori, daje pravni red upniku možnost, da doseže prisilno poplačilo iz dolžnikovega premoženja. Če dolžnik s svojim ravnanjem (na primer z neodplačno odsvojitvijo sorodniku) svoje premoženje zmanjša v taki meri, da terjatve enega ali več upnikov ne morejo biti poplačane, pa nudi pravni red upniku možnost, da zavaruje svoj položaj tako, da pod določenimi pogoji izpodbija takšna ravnanja s tako imenovano paulijansko tožbo (actio pauliana). Tu razlikujemo dve možnosti izpodbijanja. Prvo ureja Obligacijski zakonik (OZ), drugo pa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V obeh primerih gre za to, da tožnik poseže v "tuje" pravno razmerje, kar je izjema od načela relativnosti obligacijskopravnih razmerij, ki je eno od temeljnih načel obligacijskega prava. Zato je logično, da je paulijanska tožba lahko dopustna le v izjemnih situacijah. V zvezi s paulijansko tožbo se zastavlja tudi vprašanje njenega odnosa do tožbe na ugotovitev ničnosti, še zlasti v primerih, ko dolžnik in tretji izvršita sporno pravno dejanje z očitnim namenom izigravanja enega ali več upnikov. Prav tako se zastavlja vprašanje odnosa obeh ureditev izpodbijanja in tožbe na ugotovitev ničnosti do izbrisne tožbe. Navedena razmerja bomo obravnavali na podlagi novejših odločb Vrhovnega sodišča. Najprej pa bo obravnavana sodba, v kateri je Vrhovno sodišče presojalo možnost izpodbijanja navodil materinske družbe (stečajnega dolžnika) hčerinski družbi, na podlagi katerih je eden od upnikov materinske družbe prišel v boljši položaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Odgovornost države za nezakonito okupirane nekdanje Renaultove prostore

dr. Andreja Tratnik, 22.8.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2013V poslovnem svetu gre za dokaj običajno zgodbo: družba Renault se je odločila prodati svojo marketinško družbo v Béziersu družbi Sofiran (večinski lastnici podjetja BDA, ki je imelo že ob nakupu likvidnostne težave). Zaplet v zgodbi pa ima močan francoski priokus: zaposleni, ki se s prodajo niso strinjali, so svoje nestrinjanje zelo jasno izrazili. Polovica zaposlenih (približno 45) je okupiralo prostore in onemogočilo dostop vanje za skoraj leto dni. Kar je zadevo prignalo do Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), pa je - grobo rečeno - vprašanje odgovornosti države v tem tako dolgem zapletu. Ali je mogoče trditi, da je za tako dolgo stavko, ki je onemogočala dostop do prostorov in delovni proces ter je posledično privedla do izgube zaslužka družb, ki sta postali novi lastnici, odgovorna tudi država, zato ker ni angažirala policije, ki bi s posredovanjem lahko deložirala stavkajoče delavce?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Mlini so se začeli premikati

Matej Tomažin, 22.8.2013

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 31-32/2013Eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na to, kam in koliko bodo vlagatelji investirali, je tudi urejeno pravno okolje. Vsaka pravna luknja ali neupoštevanje zakonodaje vlagatelje sili, da v svojo naložbeno enačbo vključijo dodatno premijo za tveganje. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da večje tveganje pomeni, da je potencialnih vlagateljev manj. Zato je manj aktivnosti na borznem trgu in predvsem druge cenovne ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Razsojeno

Toni Tovornik, 22.8.2013

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 31-32/2013Pravica do imenovanja drugega posebnega revizorja Predlagatelj je vložil predlog za postavitev drugega posebnega revizorja, vendar je sodišče prve stopnje njegov predlog zavrglo, ker naj bi bil prepozen. Zoper sklep se je predlagatelj pritožil iz vseh pri
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Skupinske tožbe po evropsko - na poti k poenotenemu sistemu tudi za kolektivne odškodninske tožbe

Trstenjak Verica, Weingerl Petra, 22.8.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Verica Trstenjak, Petra Weingerl, Pravna praksa, 31-32/2013Kolektivna pravna sredstva so v zadnjem času vse pomembnejša in vse pogosteje na dnevnem redu evropskih institucij ter številnih konferenc (na primer tudi na letošnjih Evropskih pravniških dnevih v Barceloni), predvsem zaradi finančne krize in z njo povezanega velikega števila oškodovanih vlagateljev v zvezi z bankami, investicijskimi skladi ipd., ki so utrpeli škodo zaradi istega nezakonitega ravnanja. Takih primerov je največ na področju finančnih storitev, varstva vlagateljev, varstva potrošnikov, konkurence in varstva okolja. Kolektivna pravna sredstva so procesni mehanizem, na podlagi katerega je zaradi ekonomičnosti postopka in/ali učinkovitosti izvrševanja mogoče več podobnih pravnih zahtevkov združiti v eno samo tožbo. Ta pojem zajema tako opustitvene tožbe, s katerimi se zahteva ustavitev nezakonitega ravnanja, kot tudi odškodninske tožbe, katerih cilj je pridobiti nadomestilo za utrpelo škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Razsojeno

Toni Tovornik, 23.8.2012

Civilni sodni postopki

Toni Tovornik, Pravna praksa, 31-32/2012Tožnik se zaradi zamude ni udeležil poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo in je zato vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, sodišče prve stopnje pa je predlogu s sklepom ugodilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Umazano perilo na madžarskem hramu demokracije

Andreja Tratnik, 23.8.2012

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2012Józef Tatár in Károli Fáber sta 27. februarja 2007 izvedla politični performans s simboličnim pomenom: na madžarski parlament sta obesila (narodovo) umazano perilo kot odziv na politično krizo, v kateri se je (po njunem mnenju) znašla Madžarska ob koncu leta 2006. Akcijo sta napovedala na svoji spletni strani in tako na prizorišče dogodka privabila nekaj novinarjev. Vse skupaj je trajalo le 13 minut. Nato sta prostovoljno odšla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄31-32

Neprava stvarna ali osebna služnost

dr. Matjaž Tratnik, 19.8.2010

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄31-32

Bomo "izbrisane" vendarle ponovno "vpisali"?

Andreja Tratnik, 19.8.2010

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄31-32

Svoboda izražanja je pomembnejša od seksa

dr. Andraž Teršek, 20.8.2009

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 31-32/2009Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄31-32

Kdo bo plačal račun

Matej Tomažin, 20.8.2009

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 31-32/2009V letih debelih krav se pogosto ni spraševalo, od kod bo pritekel denar. Projektov je bilo veliko, kar se je poznalo tudi na dinamiki gospodarske rasti. Slika je bila res optimistična. Danes je povsem drugače. Projekti se ustavljajo, dobički so usahnili. Da so razmere resne, lahko opazimo pri znatne...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄31-32

Drag prestop čez mejo

Andreja Tratnik, 20.8.2009

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2009Ena od temeljnih svoboščin državljanov Evropske unije (EU) je prost pretok kapitala. Da pa bi se preprečile morebitne zlorabe te svoboščine, je EU kot eno od svojih prednostnih nalog določila tudi boj proti pranju denarja in finančnim goljufijam. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zad...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄31-32

Nemožnost sodelovanja v postopku pred ustavnim sodiščem

Andreja Tratnik, 20.8.2009

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2009Slovenija je bila nedavno spet na zatožni klopi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Pritožnica je v pritožbi zatrjevala več kršitev, ki naj bi nastale v civilnem postopku, v katerem je sodelovala kot stranka. ESČP je vsebinsko obravnavalo le kršitev 6. člena Evropske konvencije o človeko...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄31-32

Participativne prednostne delnice

Matej Tomažin, 21.8.2008

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Matej Tomažin, Pravna praksa, 31-32/2008To poletje je na slovenskem kapitalskem trgu zelo pestro. Sicer ne toliko z vidika gibanja tečajev delnic in borznih indeksov, temveč z vidika aktivnosti nadzornih institucij, pa tudi raznolikosti nasprotnih predlogov, o katerih bodo delničarji razpravljali na posameznih skupščinah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄31-32

Razsojeno

Toni Tovornik, 21.8.2008

Odvetništvo in notariat, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Toni Tovornik, Toni Tovornik, Pravna praksa, 31-32/2008 Odvetnik se je prijavil na javni razpis za financiranje usposabljanja mladih raziskovalcev iz gospodarstva za pridobitev doktorata znanosti. Njegova vloga je bila s sklepom zavrnjena zaradi neizpolnjevanja pogojev, ker odvetniška dejavnost naj ne bi sodila med gospodarske dejavnosti, ki jim je bil ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄31-32

Odvzem nezakonitih primerkov (kopij) avtorskih del brez obsodilne odločbe

Rok Koren, 21.8.2008

Kazenski postopek, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Trampuž, Rok Koren, Rok Koren, Pravna praksa, 31-32/2008Miha Trampuž, dr. pravnih znanosti, Avtorska agencija za Slovenijo
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄31-32

Kje je prevzemna namera?

Matej Tomažin, 23.8.2007

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 31-32/2007univ. dipl. ekonomist, član uprave družbe za upravljanje Alfa Invest, d.o.o., Zagreb Med počitnicami in dopusti bi lahko pričakovali, da bo na kapitalskih trgih zatišje. Toda letošnje poletje nam je postreglo z vrsto zanimivih zapletov, in sicer tako doma, kjer je pozornost vlagateljev usmerje...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄31-32

Vrnitev dela plače iz naslova poslovne uspešnosti

Luka Tičar, 25.8.2005

Delovna razmerja

Luka Tičar, Pravna praksa, 31-32/2005V individualni pogodbi o zaposlitvi je bil direktorju  javnega zdravstvenega zavoda med drugim določen dodatek za poslovno uspešnost, ki se je določal mesečno, na podlagi sklepa pristojnega organa v zavodu. Računsko sodišče RS je v revizijskem poročilu o pravilnosti določanja in izplačevanja plače d...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 31-32

Leto objave

2016(1) 2013(4) 2012(2) 2010(2)
2009(4) 2008(3) 2007(1) 2005(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov