O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 19
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 467)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

O odnosu človeka do živali - vzdrževanje statusa quo?

mag. Andreja Kokalj, 19.8.2016

Ustavno sodišče

mag. Andreja Kokalj, Pravna praksa, 31-32/2016Če pogledamo genezo odnosa človeka do živali oziroma do nečloveških živali (ang. nonhuman animals), ugotovimo, da je (bil) odnos, posebej na zahodu, pomembno zaznamovan s pojmovanjem človekove superiornosti nad vsemi živimi bitji. Diskriminacija drugih bioloških vrst je pogosto utemeljena na človekovi "pravici do gospodovanja" nad naravo. Ravno odnos človekove dominacije kot hierarhičnega razmerja moči in nadvlade "superiorne" človeške vrste nad drugimi živalskimi oziroma biološkimi vrstami (t. i. specizem) se tudi dandanes v veliki meri odraža v odnosu človeka do živali. Namen prispevka je spodbuditi k razmišljanju o sobivanju človeka in živali kot dveh vrst živih bitij ter prikazati dosedanji razvoj možnih načinov reševanja njunega "konflikta interesov".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Doping: olimpijske steze brez ruskih šampionov

dr. Vesna Bergant Rakočević, 19.8.2016

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 31-32/2016Letošnje poletne olimpijske igre v brazilskem Riu de Janeiru minevajo tudi v znamenju odsotnosti mnogih zvezdnikov svetovnega športa. Ne le, da je nekaterim nastop preprečila poškodba ali pa strah pred okužbo z nevarnim virusom, doma je zaradi odločitev pristojnih športnih organizacij, konkretno Mednarodne atletske zveze IAAF in Mednarodnega olimpijskega komiteja MOK, ostala kompletna ruska atletska reprezentanca pa tudi nekateri drugi ruski športniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Pisanje skupaj, narazen ali z vezajem

dr. Nataša Hribar, 19.8.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 31-32/2016Notarsko odvetniška pisarna, obrtno podjetniška zbornica, delovno pravna zakonodaja, notarsko overjen dokument, sodno preganjan človek, sodno izvedeniško mnenje, notarsko sodni stroški. Bi pridevniške izraze v naštetih besednih zvezah pisali skupaj, n
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Pravni napovednik

Irena Vovk, 19.8.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Polemika: Obstoj sodišču pridružene mediacije v Sloveniji?

mag. Nataša Cankar, 19.8.2016

Ustavno sodišče

mag. Nataša Cankar, Pravna praksa, 31-32/2016V prvih dneh poletja 2016 sem se pri delu srečala z družinskim primerom, ki je nehote še jasneje izpostavil težave, s katerimi se zadnje čase srečuje program "sodišču pridružene mediacije". Ker menim, da je tej temi v javnosti namenjeno premalo pozornosti, sem se odločila, da na nastali zaplet in svoj vidik zadeve opozorim v sledečem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Dobro finančno poslovodenje s sredstvi EU in sorazmernost upravnih sankcij

Matija Miklič, 19.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Matija Miklič, Pravna praksa, 31-32/2016Sodišče EU se je v sodbi z dne 7. julija 2016 v zadevi Občina Gorje, C-111/15 spopadlo s pomembnima vprašanjema v zvezi z načelom dobrega finančnega poslovodenja v okviru deljenega upravljanja s sredstvi EU. Vprašanji, ki ju je v predlogu za sprejetje predhodne odločbe na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije postavilo Upravno sodišče Republike Slovenije, se nanašata na deljeno upravljanje s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pri čemer je to šele drugi primer od vstopa Slovenije v EU, da je slovensko sodstvo za razlago prava s področja skladov EU zaprosilo Sodišče EU v Luksemburgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, izbrisna in ničnostna tožba

dr. Matjaž Tratnik, 19.8.2016

Obligacije

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2016Dolžnik mora poplačati svoje zapadle obveznosti. Če tega ne stori, daje pravni red upniku možnost, da doseže prisilno poplačilo iz dolžnikovega premoženja. Če dolžnik s svojim ravnanjem (na primer z neodplačno odsvojitvijo sorodniku) svoje premoženje zmanjša v taki meri, da terjatve enega ali več upnikov ne morejo biti poplačane, pa nudi pravni red upniku možnost, da zavaruje svoj položaj tako, da pod določenimi pogoji izpodbija takšna ravnanja s tako imenovano paulijansko tožbo (actio pauliana). Tu razlikujemo dve možnosti izpodbijanja. Prvo ureja Obligacijski zakonik (OZ), drugo pa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V obeh primerih gre za to, da tožnik poseže v "tuje" pravno razmerje, kar je izjema od načela relativnosti obligacijskopravnih razmerij, ki je eno od temeljnih načel obligacijskega prava. Zato je logično, da je paulijanska tožba lahko dopustna le v izjemnih situacijah. V zvezi s paulijansko tožbo se zastavlja tudi vprašanje njenega odnosa do tožbe na ugotovitev ničnosti, še zlasti v primerih, ko dolžnik in tretji izvršita sporno pravno dejanje z očitnim namenom izigravanja enega ali več upnikov. Prav tako se zastavlja vprašanje odnosa obeh ureditev izpodbijanja in tožbe na ugotovitev ničnosti do izbrisne tožbe. Navedena razmerja bomo obravnavali na podlagi novejših odločb Vrhovnega sodišča. Najprej pa bo obravnavana sodba, v kateri je Vrhovno sodišče presojalo možnost izpodbijanja navodil materinske družbe (stečajnega dolžnika) hčerinski družbi, na podlagi katerih je eden od upnikov materinske družbe prišel v boljši položaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 19.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016 Sodbe Sodišča 19. julij Vstavi izbrisano tabelo 21. julij Vstavi izbrisano tabelo 28. julij Vstavi izbri
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Neposredna plačila podizvajalcem - koneksnost terjatev

Mitja Šuligoj, 19.8.2016

Obligacije

Mitja Šuligoj, Pravna praksa, 31-32/2016Institut neposrednih plačil podizvajalcem (sodelavcem podjemnika, tj. glavnega izvajalca) v obligacijskem pravu pomeni izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki (načelo relativnosti pogodbenih razmerji, 125. člen OZ). Čeprav je institut v slovenskem obligacijskem pravu znan že vse od uveljavitve Zakona o obligacijskih razmerjih, do zadnje ekonomsko-gospodarske krize in z njo povezane plačilne nediscipline ter začetka stečajnih postopkov nad večino glavnih izvajalcev (velikih gospodarskih družb na področju gradbeništva, ki so izvajale vse večje infrastrukturne projekte v državi), v praksi ni imel pomembnejše teže, kar je verjetno razlog, da se ustaljena sodna praksa glede vseh spornih vprašanjih razlage zadevne določbe OZ (še) ni izoblikovala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamude pri izplačilu plač

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Z odpravo kršitve oziroma izpolnitvijo obveznosti v kratkem roku po delavčevem pisnem opominu delodajalec izkazuje, da je pripravljen zagotavljati pogoje za nadaljevanje delavčeve zaposlitve (tako s priznanjem predhodne kršitve kot s pripravljenostjo in dejansko realizacijo njene sanacije). Ob izpolnitvi teh pogojev po zakonu pogoji za izredno odpoved niso podani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Civilnopravno varstvo lastninske pravice po 99. členu SPZ - cesta, ki je javno dobro

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Občini, kot imetnici lastninske pravice na javni cesti, ki je javno dobro, v smislu pristojnosti, pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ. Kljub temu pa sodno varstvo ni vedno utemeljeno. Fizični in verbalni napadi tožene stranke na uporabnike te poti, njeno zapiranje ter preprečevanje prehodov in prevozov po njej ipd., namreč niso v ničemer posegli v tožničino lastninsko pravico, saj ji je bila raba na izključujoč način že pred tem odvzeta in do zatrjevanega vznemirjanja njene lastninske pravice ni moglo priti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Med zakonsko ureditvijo in prakso upravljanja varnosti v lokalni skupnosti

Petra Posega, 19.8.2016

LOKALNA SAMOUPRAVA

Petra Posega, Pravna praksa, 31-32/2016Varnost je med najvišjimi vrednotami družbe, kar je v našem varnostnem izročilu že dolgo znano. Ob tem pa je presenetljivo, kar smo ugotovili tudi z raziskavo, na katero se v prispevku sklicujem, da v času perečih varnostnih izzivov ni zanimanja za sodelovanje in uresničevanje zakonskih obveznosti o zagotavljanju varnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Ustavno pravo

dr. Matej Avbelj, 19.8.2016

Kultura in umetnost

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 31-32/2016Pred kratkim je pri založbi Pravne fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana 2016, 864 strani) izšla nova knjiga - tokrat izpod peresa dr. Franca Grada, dr. Igorja Kaučiča in dr. Saše Zagorca, treh profesorjev Pravne fakultete Univerze v Ljubl
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Vsebina PP št.31-32/2016

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/20163 UVODNIK Mojca Prelesnik Pasti spreminjanja policijskih pooblastil 6 USTAVNO PRAVO Branko Erčulj Odprto pismo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije 7-8 DELOVNO PRAVO Biljana Čamber Ristić Prepoved konkurenčne dejavnosti - razlika med konku
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Tretji izbirni protokol h konvenciji o otrokovih pravicah - velik korak naprej v varovanju otrokovih pravic na mednarodni ravni

Ljubica Šalinger, 19.8.2016

Človekove pravice

Ljubica Šalinger, Pravna praksa, 31-32/2016Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev je mednarodnopravni instrument, s katerim bodo otroci prvič v zgodovini razvoja človekovih pravic in po več kot 25 letih od uveljavitve Konvencije o otrokovih pravicah dobili samostojno procesno pravico, ki jim bo omogočila, da bodo tudi sami sporočali kršitve oziroma vlagali pritožbe zaradi kršitev Odboru Organizacije združenih narodov (OZN) za otrokove pravice. S protokolom je otrokom zagotovljen neposreden dostop do mednarodnega nadzornega mehanizma. Slovenija ga je podpisala 28. februarja 2012, velja pa od 14. aprila 2014. Do sedaj ga je ratificiralo 21 držav, med katerimi še ni Slovenije. Protokol zagotavlja mednarodnopravno varstvo v primeru kršitev konvencije, Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih in Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja

Primož Baucon, 19.8.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 31-32/2016V kazenskem pravu predstavlja vprašanje strukture kaznivega dejanja (oziroma splošnega pojma kaznivega dejanja) eno izmed najpomembnejših vprašanj. Tako se postavlja vprašanje obstoja nekega najširšega, najsplošnejšega pojma, ki lahko služi za izhodišče proučevanja kaznivega dejanja in krivde v kazenskem pravu. Tak pojem običajno imenujemo ravnanje. Takšen možen pomen ravnanja v kazenskopravnem sistemu je razviden iz 16. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki opredeljuje kaznivo dejanje kot "človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca". Pojem ravnanja ima najprej nalogo, da določena dogajanja vnaprej izvzame iz kaznivosti oziroma da se določena vedenja, dogajanja, ki so kazenskopravno irelevantna, izloči že na samem začetku ugotavljanja obstoja kaznivega dejanja, saj človek z njimi ne more upravljati (jih obvladovati) in tako ne morejo biti predmet zapovedi (in prepovedi), naslovljenih na človeka. Za preostalo ravnanje pa se postavlja vprašanje bistvenih karakteristik ravnanja. Gre za vprašanje minimalnih predpostavk (človekovo konkretno vedenje, ki se odraža navzven, in voljnost vedenja), ki jih mora izpolnjevati vsako ravnanje. Ker je navedena problematika v naši kazenskopravni literaturi (in tudi sodni praksi) pomanjkljivo obravnavana, bodo v tem prispevku (ob uporabi relevantnih spoznanj tuje kazenskopravne teorije in sodne prakse) obravnavani: argumenti za nepotrebnost samostojnega kazenskopravnega pojma ravnanja v strukturi (splošnega pojma) kaznivega dejanja, razmerje med sposobnostjo za ravnanje in prištevnostjo ter razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Od 20. julija do 16. avgusta

Irena Vovk, 19.8.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016 Petek, 22. 7. Ustavno sodišče pritrdilo mnenju pravosodnega ministrstva. Ustavno sodišče je zavrnilo zahtevo Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki dovoljuje odlog izvršitve kazni zapora obsojencu, če ta
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Spregovori!

Irena Vovk, 19.8.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Od začetka projekta Spregovori! (od sredine leta 2014) se je na Transparency International Slovenia (TI Slovenia) po pravni nasvet obrnilo več kot 400 državljanov. Boj proti korupciji je v sodobni demokraciji nujen, zato se je TI Slovenia odločil, da bo s centrom za pravno svetovanje in zagovorništvo Spregovori! nadaljeval tudi po koncu financiranja in na ta način žrtvam, prijaviteljem in žvižgačem nudil podporo in zaščito ter si na podlagi primerov prizadeval za celostne sistemske spremembe. Za nadaljevanje dela je TI Slovenia v svojo ekipo vabil pravnike - prostovoljce (razpis je sicer potekel 15. avgusta), ki bodo aktivno sodelovali pri obravnavi primerov in iskanju ustreznih rešitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016 21. julij - zahteva Državnega sveta, da Državni zbor RS ponovno odloča o Zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti; - Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti. 22. julij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v druž
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Evropa

Irena Vovk, 19.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016 Torek, 19. 7. Postopkov za ugotavljanje kršitev je vse manj. Skupno število postopkov za ugotavljanje kršitev je precej nižje kot pred petimi leti, je razvidno iz 33. letnega poročila o spremljanju uporabe prava EU. Lani je bilo tako kot leto poprej največ postopkov za ugo
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Odgovornost upravljavca (fizične) tržnice v primeru prodaje ponaredkov znanih blagovnih znamk po pravu Unije

Zoran Skubic, 19.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 31-32/2016Vsak uspeh v življenju prej ali slej s sabo prinese posnemovalce. Zato nikakor ne more biti presenečanje, da odkar obstajajo zaščitene blagovne znamke, obstajajo tudi pripadajoči ponaredki. Bistvo njihove registracije je prav zaščita njihove izključnosti, ekskluzivnosti proti (nepooblaščenim) tretjim osebam. Vprašanja glede dometa te zaščite so že dalj časa ključni del urejanja prava Evropske unije, s tem pa tudi prakse Sodišča Evropske unije v Luksemburgu. Slednje je s prelomno odločitvijo L'Oréal sodišča držav članic pooblastilo, da lahko upravljavcem spletnih tržnic, kjer so zaznane kršitve pravic intelektualne lastnine, naložijo ne samo njihovo odpravo, temveč tudi ukrepe za preprečevanje nastanka nadaljnjih tovrstnih kršitev. V nedavnem češkem primeru pa je bilo njihovo vrhovno sodišče pred podobno dilemo, le da je šlo v zadevi za dejansko - ne pa virtualno - tržnico, kjer se je prodajalo ponarejeno blago. Ali osnovni postulati doktrine L'Oréal veljajo tudi tu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Zaščita žvižgačev po slovensko: potreben je korak naprej

Alma Sedlar, 19.8.2016

Uprava

Alma Sedlar, Pravna praksa, 31-32/2016V luči aktualne priprave sprememb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki ureja predvsem zaščito prijaviteljev koruptivnih ravnanj, se zdi smiselno opozoriti na nekatere pomanjkljivosti trenutne zakonske ureditve s področja zaščite žvižgačev oziroma posameznikov, ki prijavijo ali razkrijejo nepravilna, nezakonita in neetična ravnanja v javnem ali zasebnem sektorju in so zaradi teh razkritij pogosto deležni povračilnih ukrepov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Zaznamovalo nas je 19. avgust 1923 - Vilfredo Pareto Umrl je italijanski ekonomist, sociolog in filozof Vilfredo Pareto, ki je leta 1906 opozoril, da ima 20 odstotkov italijanskega prebivalstva v lasti 80 odstotkov lastnine. To so kasneje posplošili v Paretovo načelo: z
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Osebni podatki pri sklepanju najemne pogodbe

Irena Vovk, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Posameznik (najemnik) navaja, da se je v Sloveniji pri najemu stanovanj, ko sta obe pogodbeni stranki fizični osebi, uveljavila praksa, da najemodajalec od najemnika pred podpisom pogodbe ali že ob ogledu stanovanja zahteva vpogled v plačilne liste ali bančne izpiske. S tem naj bi najemnik dokazal zmožnost plačevanja najemnine in stroškov. Ali je taka praksa v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 19 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 31-32

Leto objave

2016(44) 2015(44) 2014(43) 2013(41)
2012(44) 2010(52) 2009(50) 2008(47)
2007(45) 2006(34) 2005(23)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov