O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Zaznamovalo nas je 19. avgust 1923 - Vilfredo Pareto Umrl je italijanski ekonomist, sociolog in filozof Vilfredo Pareto, ki je leta 1906 opozoril, da ima 20 odstotkov italijanskega prebivalstva v lasti 80 odstotkov lastnine. To so kasneje posplošili v Paretovo načelo: z
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas

mag. Suzana Pisnik, 19.8.2016

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 31-32/2016Ureditev vprašanja sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas je v celoti usklajeno z Direktivo Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP. Osnovno izhodišče direktive je, da so pogodbe za nedoločen čas splošna in tipična oblika delovnega razmerja med delavci in delodajalci, hkrati pa pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot atipična oblika v določenih situacijah ustrezajo namenu in potrebi delodajalca, da zaposli delavca za določen čas pod zakonsko določenimi pogoji. Namen ureditve je izboljšanje kakovosti dela za določen čas z zagotavljanjem uporabe načela nediskriminacije ter vzpostavitev okvirja preprečitev zlorab, ki izhajajo iz veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Pisanje skupaj, narazen ali z vezajem

dr. Nataša Hribar, 19.8.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 31-32/2016Notarsko odvetniška pisarna, obrtno podjetniška zbornica, delovno pravna zakonodaja, notarsko overjen dokument, sodno preganjan človek, sodno izvedeniško mnenje, notarsko sodni stroški. Bi pridevniške izraze v naštetih besednih zvezah pisali skupaj, n
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Vsebina PP št.31-32/2016

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/20163 UVODNIK Mojca Prelesnik Pasti spreminjanja policijskih pooblastil 6 USTAVNO PRAVO Branko Erčulj Odprto pismo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije 7-8 DELOVNO PRAVO Biljana Čamber Ristić Prepoved konkurenčne dejavnosti - razlika med konku
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Od 20. julija do 16. avgusta

Irena Vovk, 19.8.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016 Petek, 22. 7. Ustavno sodišče pritrdilo mnenju pravosodnega ministrstva. Ustavno sodišče je zavrnilo zahtevo Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki dovoljuje odlog izvršitve kazni zapora obsojencu, če ta
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Civilnopravno varstvo lastninske pravice po 99. členu SPZ - cesta, ki je javno dobro

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Občini, kot imetnici lastninske pravice na javni cesti, ki je javno dobro, v smislu pristojnosti, pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ. Kljub temu pa sodno varstvo ni vedno utemeljeno. Fizični in verbalni napadi tožene stranke na uporabnike te poti, njeno zapiranje ter preprečevanje prehodov in prevozov po njej ipd., namreč niso v ničemer posegli v tožničino lastninsko pravico, saj ji je bila raba na izključujoč način že pred tem odvzeta in do zatrjevanega vznemirjanja njene lastninske pravice ni moglo priti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Tretji izbirni protokol h konvenciji o otrokovih pravicah - velik korak naprej v varovanju otrokovih pravic na mednarodni ravni

Ljubica Šalinger, 19.8.2016

Človekove pravice

Ljubica Šalinger, Pravna praksa, 31-32/2016Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev je mednarodnopravni instrument, s katerim bodo otroci prvič v zgodovini razvoja človekovih pravic in po več kot 25 letih od uveljavitve Konvencije o otrokovih pravicah dobili samostojno procesno pravico, ki jim bo omogočila, da bodo tudi sami sporočali kršitve oziroma vlagali pritožbe zaradi kršitev Odboru Organizacije združenih narodov (OZN) za otrokove pravice. S protokolom je otrokom zagotovljen neposreden dostop do mednarodnega nadzornega mehanizma. Slovenija ga je podpisala 28. februarja 2012, velja pa od 14. aprila 2014. Do sedaj ga je ratificiralo 21 držav, med katerimi še ni Slovenije. Protokol zagotavlja mednarodnopravno varstvo v primeru kršitev konvencije, Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih in Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Odgovornost gradbinca za smrt v potresu

Lena Šutanovac, 19.8.2016

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 31-32/2016Nedavna sodba Özel in drugi proti Turčiji je ena izmed redkih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki se nanaša na obveznosti zasebnih podjetij v zvezi z varstvom človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Dobiček iz kapitala od odsvojitve finančnega kapitala - Pogosta vprašanja in odgovori (dodatni vprašanji št. 7 in 8)

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davek od dohodka pravnih oseb

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016FURS, 1. izdaja, april 2015 in 11. avgust 2016 1. Kako se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) obravnava opustitev vrednostnih papirjev? Opustitev je v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) opredeljena kot način
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 19.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016 Sodbe Sodišča 19. julij Vstavi izbrisano tabelo 21. julij Vstavi izbrisano tabelo 28. julij Vstavi izbri
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Neposredna plačila podizvajalcem - koneksnost terjatev

Mitja Šuligoj, 19.8.2016

Obligacije

Mitja Šuligoj, Pravna praksa, 31-32/2016Institut neposrednih plačil podizvajalcem (sodelavcem podjemnika, tj. glavnega izvajalca) v obligacijskem pravu pomeni izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki (načelo relativnosti pogodbenih razmerji, 125. člen OZ). Čeprav je institut v slovenskem obligacijskem pravu znan že vse od uveljavitve Zakona o obligacijskih razmerjih, do zadnje ekonomsko-gospodarske krize in z njo povezane plačilne nediscipline ter začetka stečajnih postopkov nad večino glavnih izvajalcev (velikih gospodarskih družb na področju gradbeništva, ki so izvajale vse večje infrastrukturne projekte v državi), v praksi ni imel pomembnejše teže, kar je verjetno razlog, da se ustaljena sodna praksa glede vseh spornih vprašanjih razlage zadevne določbe OZ (še) ni izoblikovala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Prepoved konkurenčne dejavnosti - razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo

Biljana Čamber Ristić, 19.8.2016

Delovna razmerja

Biljana Čamber-Ristić, Pravna praksa, 31-32/2016Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) z namenom zagotavljanja delavčeve lojalnosti delodajalcu ureja zakonsko in pogodbeno prepoved konkurenčne dejavnosti. Z ureditvijo zakon zagotavlja spoštovanje načela lojalne konkurence tako, da delavec, ki v času trajanja delovnega razmerja pri opravljanju dela pri delodajalcu pridobi posebna znanja, povezave, izkušnje in podatke iz sfere delovanja delodajalca, ki jih ne bi mogel pridobiti drugje oziroma pri drugem delodajalcu, takšnih posebnih znanj niti v času trajanja delovnega razmerja niti določen čas po prenehanju delovnega razmerja ne bo uporabljal za svojo korist ali korist koga drugega in s tem ne bo povzročal škode delodajalcu, pri katerem je pridobil ta posebna znanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Ustavno pravo

dr. Matej Avbelj, 19.8.2016

Kultura in umetnost

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 31-32/2016Pred kratkim je pri založbi Pravne fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana 2016, 864 strani) izšla nova knjiga - tokrat izpod peresa dr. Franca Grada, dr. Igorja Kaučiča in dr. Saše Zagorca, treh profesorjev Pravne fakultete Univerze v Ljubl
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Zaščita žvižgačev po slovensko: potreben je korak naprej

Alma Sedlar, 19.8.2016

Uprava

Alma Sedlar, Pravna praksa, 31-32/2016V luči aktualne priprave sprememb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki ureja predvsem zaščito prijaviteljev koruptivnih ravnanj, se zdi smiselno opozoriti na nekatere pomanjkljivosti trenutne zakonske ureditve s področja zaščite žvižgačev oziroma posameznikov, ki prijavijo ali razkrijejo nepravilna, nezakonita in neetična ravnanja v javnem ali zasebnem sektorju in so zaradi teh razkritij pogosto deležni povračilnih ukrepov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Odgovornost upravljavca (fizične) tržnice v primeru prodaje ponaredkov znanih blagovnih znamk po pravu Unije

Zoran Skubic, 19.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 31-32/2016Vsak uspeh v življenju prej ali slej s sabo prinese posnemovalce. Zato nikakor ne more biti presenečanje, da odkar obstajajo zaščitene blagovne znamke, obstajajo tudi pripadajoči ponaredki. Bistvo njihove registracije je prav zaščita njihove izključnosti, ekskluzivnosti proti (nepooblaščenim) tretjim osebam. Vprašanja glede dometa te zaščite so že dalj časa ključni del urejanja prava Evropske unije, s tem pa tudi prakse Sodišča Evropske unije v Luksemburgu. Slednje je s prelomno odločitvijo L'Oréal sodišča držav članic pooblastilo, da lahko upravljavcem spletnih tržnic, kjer so zaznane kršitve pravic intelektualne lastnine, naložijo ne samo njihovo odpravo, temveč tudi ukrepe za preprečevanje nastanka nadaljnjih tovrstnih kršitev. V nedavnem češkem primeru pa je bilo njihovo vrhovno sodišče pred podobno dilemo, le da je šlo v zadevi za dejansko - ne pa virtualno - tržnico, kjer se je prodajalo ponarejeno blago. Ali osnovni postulati doktrine L'Oréal veljajo tudi tu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Med zakonsko ureditvijo in prakso upravljanja varnosti v lokalni skupnosti

Petra Posega, 19.8.2016

LOKALNA SAMOUPRAVA

Petra Posega, Pravna praksa, 31-32/2016Varnost je med najvišjimi vrednotami družbe, kar je v našem varnostnem izročilu že dolgo znano. Ob tem pa je presenetljivo, kar smo ugotovili tudi z raziskavo, na katero se v prispevku sklicujem, da v času perečih varnostnih izzivov ni zanimanja za sodelovanje in uresničevanje zakonskih obveznosti o zagotavljanju varnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Pravni napovednik

Irena Vovk, 19.8.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Človekove pravice Banke Slovenije

dr. Jože Mencinger, 19.8.2016

Banke, zavodi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 31-32/2016Poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine sem si doslej predstavljal kot stanje, v katerem je na eni strani nemočen posameznik, na drugi brezobzirna oblast. Narobe. Po nedavno vloženi in medtem s strani Upravnega sodišča "začasno" zavrženi tožbi so bile "človekove pravice" kršene kar Banki Slovenije, kršila pa jih Republika Slovenija oziroma Okrožno sodišče v Ljubljani. Zakaj gre, najbrž vsi pravniki bolj ali manj vedo ali pa bi bilo dobro, da bi vedeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prek pooblaščenca

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Četrti odstavek 88. člena ZDR-1 res določa, da se delavcu odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, vendar pa je potrebno upoštevati tudi določbo šestega odstavka 88. člena ZDR-1 o tem, da se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno. Ker takih določb ni, se glede tega vprašanja smiselno uporablja določba prvega odstavka 137. člena ZPP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Priročnik za prevajanje

Irena Vovk, 19.8.2016

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Vlada je 17. decembra 2014 s sklepom odobrila projekt Prevajanje in redakcija pomembnejše slovenske zakonodaje v angleščino in za njegovo izvedbo zadolžila Službo Vlade RS za zakonodajo (SVZ), 28. julija 2016 pa je SVZ naložila, da začne prevajati, redigirati in lektorirati 356 najpomembnejših predpisov. Projekt naj bi bil končan v dveh letih. V SVZ so že pripravili Priročnik strokovno-terminoloških pravil za prevajanje pomembnejše slovenske zakonodaje v angleščino in redakcijo prevodov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Evropa

Irena Vovk, 19.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016 Torek, 19. 7. Postopkov za ugotavljanje kršitev je vse manj. Skupno število postopkov za ugotavljanje kršitev je precej nižje kot pred petimi leti, je razvidno iz 33. letnega poročila o spremljanju uporabe prava EU. Lani je bilo tako kot leto poprej največ postopkov za ugo
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016 21. julij - zahteva Državnega sveta, da Državni zbor RS ponovno odloča o Zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti; - Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti. 22. julij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v druž
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Osebni podatki pri sklepanju najemne pogodbe

Irena Vovk, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Posameznik (najemnik) navaja, da se je v Sloveniji pri najemu stanovanj, ko sta obe pogodbeni stranki fizični osebi, uveljavila praksa, da najemodajalec od najemnika pred podpisom pogodbe ali že ob ogledu stanovanja zahteva vpogled v plačilne liste ali bančne izpiske. S tem naj bi najemnik dokazal zmožnost plačevanja najemnine in stroškov. Ali je taka praksa v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Doping: olimpijske steze brez ruskih šampionov

dr. Vesna Bergant Rakočević, 19.8.2016

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 31-32/2016Letošnje poletne olimpijske igre v brazilskem Riu de Janeiru minevajo tudi v znamenju odsotnosti mnogih zvezdnikov svetovnega športa. Ne le, da je nekaterim nastop preprečila poškodba ali pa strah pred okužbo z nevarnim virusom, doma je zaradi odločitev pristojnih športnih organizacij, konkretno Mednarodne atletske zveze IAAF in Mednarodnega olimpijskega komiteja MOK, ostala kompletna ruska atletska reprezentanca pa tudi nekateri drugi ruski športniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja

Primož Baucon, 19.8.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 31-32/2016V kazenskem pravu predstavlja vprašanje strukture kaznivega dejanja (oziroma splošnega pojma kaznivega dejanja) eno izmed najpomembnejših vprašanj. Tako se postavlja vprašanje obstoja nekega najširšega, najsplošnejšega pojma, ki lahko služi za izhodišče proučevanja kaznivega dejanja in krivde v kazenskem pravu. Tak pojem običajno imenujemo ravnanje. Takšen možen pomen ravnanja v kazenskopravnem sistemu je razviden iz 16. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki opredeljuje kaznivo dejanje kot "človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca". Pojem ravnanja ima najprej nalogo, da določena dogajanja vnaprej izvzame iz kaznivosti oziroma da se določena vedenja, dogajanja, ki so kazenskopravno irelevantna, izloči že na samem začetku ugotavljanja obstoja kaznivega dejanja, saj človek z njimi ne more upravljati (jih obvladovati) in tako ne morejo biti predmet zapovedi (in prepovedi), naslovljenih na človeka. Za preostalo ravnanje pa se postavlja vprašanje bistvenih karakteristik ravnanja. Gre za vprašanje minimalnih predpostavk (človekovo konkretno vedenje, ki se odraža navzven, in voljnost vedenja), ki jih mora izpolnjevati vsako ravnanje. Ker je navedena problematika v naši kazenskopravni literaturi (in tudi sodni praksi) pomanjkljivo obravnavana, bodo v tem prispevku (ob uporabi relevantnih spoznanj tuje kazenskopravne teorije in sodne prakse) obravnavani: argumenti za nepotrebnost samostojnega kazenskopravnega pojma ravnanja v strukturi (splošnega pojma) kaznivega dejanja, razmerje med sposobnostjo za ravnanje in prištevnostjo ter razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 31-32

Leto objave

< Vsi
2016(44)
> Avgust(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ DĐE FGH IJK LM NOP QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov