O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 10 (od skupaj 10)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Predkupna pravica občine

dr. Nana Weber, 19.8.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 31-32/2016• Kupiti želim kmetijsko zemljišče in me zanima, kako je možno že pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe ugotoviti, ali na parceli obstaja predkupna pravica občine?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Probacijska služba

Irena Vovk, 19.8.2016

Kazenski postopek

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Vlada je 26. julija 2016 sprejela akcijski načrt ustanovitve probacijske službe, naloga katere bo spremljanje pogojno obsojenih in pogojno odpuščenih iz zaporov, nudenje pomoči pri integraciji v družbo ter preverjanje, ali izpolnjujejo zahteve, ki jih je postavilo sodišče. Slovenija je namreč ena redkih držav, kjer take službe, ki je del sistema izvrševanja kazenskih sankcij, še ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Nakup zaščitene kmetije

dr. Nana Weber, 19.8.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 31-32/2016• Ali, in če da, kako, lahko sosed pridobi lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, izbrisna in ničnostna tožba

dr. Matjaž Tratnik, 19.8.2016

Obligacije

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2016Dolžnik mora poplačati svoje zapadle obveznosti. Če tega ne stori, daje pravni red upniku možnost, da doseže prisilno poplačilo iz dolžnikovega premoženja. Če dolžnik s svojim ravnanjem (na primer z neodplačno odsvojitvijo sorodniku) svoje premoženje zmanjša v taki meri, da terjatve enega ali več upnikov ne morejo biti poplačane, pa nudi pravni red upniku možnost, da zavaruje svoj položaj tako, da pod določenimi pogoji izpodbija takšna ravnanja s tako imenovano paulijansko tožbo (actio pauliana). Tu razlikujemo dve možnosti izpodbijanja. Prvo ureja Obligacijski zakonik (OZ), drugo pa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V obeh primerih gre za to, da tožnik poseže v "tuje" pravno razmerje, kar je izjema od načela relativnosti obligacijskopravnih razmerij, ki je eno od temeljnih načel obligacijskega prava. Zato je logično, da je paulijanska tožba lahko dopustna le v izjemnih situacijah. V zvezi s paulijansko tožbo se zastavlja tudi vprašanje njenega odnosa do tožbe na ugotovitev ničnosti, še zlasti v primerih, ko dolžnik in tretji izvršita sporno pravno dejanje z očitnim namenom izigravanja enega ali več upnikov. Prav tako se zastavlja vprašanje odnosa obeh ureditev izpodbijanja in tožbe na ugotovitev ničnosti do izbrisne tožbe. Navedena razmerja bomo obravnavali na podlagi novejših odločb Vrhovnega sodišča. Najprej pa bo obravnavana sodba, v kateri je Vrhovno sodišče presojalo možnost izpodbijanja navodil materinske družbe (stečajnega dolžnika) hčerinski družbi, na podlagi katerih je eden od upnikov materinske družbe prišel v boljši položaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Neposredna plačila podizvajalcem - koneksnost terjatev

Mitja Šuligoj, 19.8.2016

Obligacije

Mitja Šuligoj, Pravna praksa, 31-32/2016Institut neposrednih plačil podizvajalcem (sodelavcem podjemnika, tj. glavnega izvajalca) v obligacijskem pravu pomeni izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki (načelo relativnosti pogodbenih razmerji, 125. člen OZ). Čeprav je institut v slovenskem obligacijskem pravu znan že vse od uveljavitve Zakona o obligacijskih razmerjih, do zadnje ekonomsko-gospodarske krize in z njo povezane plačilne nediscipline ter začetka stečajnih postopkov nad večino glavnih izvajalcev (velikih gospodarskih družb na področju gradbeništva, ki so izvajale vse večje infrastrukturne projekte v državi), v praksi ni imel pomembnejše teže, kar je verjetno razlog, da se ustaljena sodna praksa glede vseh spornih vprašanjih razlage zadevne določbe OZ (še) ni izoblikovala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Civilnopravno varstvo lastninske pravice po 99. členu SPZ - cesta, ki je javno dobro

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Občini, kot imetnici lastninske pravice na javni cesti, ki je javno dobro, v smislu pristojnosti, pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ. Kljub temu pa sodno varstvo ni vedno utemeljeno. Fizični in verbalni napadi tožene stranke na uporabnike te poti, njeno zapiranje ter preprečevanje prehodov in prevozov po njej ipd., namreč niso v ničemer posegli v tožničino lastninsko pravico, saj ji je bila raba na izključujoč način že pred tem odvzeta in do zatrjevanega vznemirjanja njene lastninske pravice ni moglo priti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja

Primož Baucon, 19.8.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 31-32/2016V kazenskem pravu predstavlja vprašanje strukture kaznivega dejanja (oziroma splošnega pojma kaznivega dejanja) eno izmed najpomembnejših vprašanj. Tako se postavlja vprašanje obstoja nekega najširšega, najsplošnejšega pojma, ki lahko služi za izhodišče proučevanja kaznivega dejanja in krivde v kazenskem pravu. Tak pojem običajno imenujemo ravnanje. Takšen možen pomen ravnanja v kazenskopravnem sistemu je razviden iz 16. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki opredeljuje kaznivo dejanje kot "človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca". Pojem ravnanja ima najprej nalogo, da določena dogajanja vnaprej izvzame iz kaznivosti oziroma da se določena vedenja, dogajanja, ki so kazenskopravno irelevantna, izloči že na samem začetku ugotavljanja obstoja kaznivega dejanja, saj človek z njimi ne more upravljati (jih obvladovati) in tako ne morejo biti predmet zapovedi (in prepovedi), naslovljenih na človeka. Za preostalo ravnanje pa se postavlja vprašanje bistvenih karakteristik ravnanja. Gre za vprašanje minimalnih predpostavk (človekovo konkretno vedenje, ki se odraža navzven, in voljnost vedenja), ki jih mora izpolnjevati vsako ravnanje. Ker je navedena problematika v naši kazenskopravni literaturi (in tudi sodni praksi) pomanjkljivo obravnavana, bodo v tem prispevku (ob uporabi relevantnih spoznanj tuje kazenskopravne teorije in sodne prakse) obravnavani: argumenti za nepotrebnost samostojnega kazenskopravnega pojma ravnanja v strukturi (splošnega pojma) kaznivega dejanja, razmerje med sposobnostjo za ravnanje in prištevnostjo ter razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Pasti spreminjanja policijskih pooblastil

Mojca Prelesnik, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 31-32/2016V zadnjih tednih je počitniškemu času navkljub tekla burna razprava o tem, kaj nam v resnici prinaša predvidena novela zakona, ki določa naloge in pooblastila policije (ZNPPol-A). Razprava poteka že leto dni, a pravega napredka pri uskladitvi besedila v smeri zagotavljanja sorazmernosti predvidenih posegov v zasebnost posameznikov ni. Na srečo pa je predlog zakona kljub prvotni nameri, da ga Vlada RS na seji potrdi že konec julija, spet v usklajevanju. Očitki stroke so namreč številni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Osebni podatki pri sklepanju najemne pogodbe

Irena Vovk, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Posameznik (najemnik) navaja, da se je v Sloveniji pri najemu stanovanj, ko sta obe pogodbeni stranki fizični osebi, uveljavila praksa, da najemodajalec od najemnika pred podpisom pogodbe ali že ob ogledu stanovanja zahteva vpogled v plačilne liste ali bančne izpiske. S tem naj bi najemnik dokazal zmožnost plačevanja najemnine in stroškov. Ali je taka praksa v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Osebni podatki na zahtevku za podatke iz evidence kazenskih točk

Irena Vovk, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Posameznik je želel pridobiti izpis iz uradne evidence kazenskih točk, za kar je moral na Ministrstvo za pravosodje podati pisni zahtevek (obrazec) z obveznim podatkom EMŠO in ostalimi podatki (ime in priimek, datum, kraj in občina rojstva, naslov stalnega/začasnega prebivališča, državljanstvo, prejšnje osebno ime in namen izdaje potrdila). Ker je prepričan, da številka EMŠO in ime ter priimek dovolj dobro opišeta posameznika, ga zanima, ali mora res navajati vse podatke na obrazcu?
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 31-32

Leto objave

< Vsi
2016(10)
> Avgust(10)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠ T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov