O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Večja učinkovitost arbitražnih klavzul v EU?

Peter Gorše, 20.8.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Peter Gorše, Pravna praksa, 31-32/2015V mednarodni poslovni praksi je običajno, da pogodbene stranke v medsebojne pogodbe vključijo arbitražne klavzule, ki morebitne spore delegirajo v reševanje arbitraži. Poleg številnih drugih razlogov se stranke za to odločijo v pričakovanju strokovnosti, hitrejše rešitve spora ter tajnega in stroškovno učinkovitejšega postopka. Vzporedni postopki, ki se vodijo pred različnimi forumi, doseganje takih ciljev ovirajo. Tipično pravno sredstvo, ki je namenjeno preprečevanju vzporednih postopkov, so prepovedi tožb (angl. anti-suit injunctions), ki jih uporabljajo predvsem sodišča držav s tradicijo common law, v zadnjem času pa so postala tudi sredstvo za zagotavljanje učinkovitosti arbitražnih sporazumov. Gre za pravno sredstvo, ki je usmerjeno proti stranki zasebnega prava in prepreči začetek postopka pred drugim forumom ali odvrne od nadaljevanja takega postopka, kadar je že začet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Kdo je upravljavec osebnih podatkov pri franšizni pogodbi?

Irena Vovk, 20.8.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2015Slovensko podjetje ima z nizozemskim podjetjem sklenjeno franšizno pogodbo in na slovenskem trgu ponuja njegovo internetno aplikacijo. Nizozemsko podjetje (upravljavec osebnih podatkov) posreduje osebne podatke, ki jih je zbralo v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti (ime, priimek, e-naslov končnih uporabnikov aplikacije), strankam (naročnikom aplikacije) za namene neposrednega trženja, o čemer je končni uporabnik seznanjen že pred zagonom aplikacije in se s tem, ko jo zažene, tudi strinja oziroma to potrdi. Ali je slovensko podjetje kot lastnik franšize podvrženo določbam Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Vsebina PP št.31-32/2015

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/20153 UVODNIK dr. Katja Škrubej Magna Carta 1215? - Simbolne kontinuitete in prelomi. Vzporednice in vplivi. 6 BANČNO PRAVO mag. Peter Merc Oslabljena ali okrepljena bančna tajnost? 8 JAVNA NAROČILA Nenad Mrdaković O čem bi DKOM smela in morala
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Trirazsežna znamka igralnih figur Lego

dr. Klemen Pohar, 20.8.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 31-32/2015Za družbo Lego je pomembna pravna zaščita izdelkov, ki jih proizvaja. Gre namreč za priljubljene kocke in razne figure, ki jih ni težko kopirati, kocke oziroma figure drugih proizvajalcev pa so pogosto združljive s kockami, ki jih proizvaja ta družba. Družba Lego je kocke, ki jih proizvaja, najprej varovala s patenti, po poteku patentne zaščite pa ji je preostala zaščita na podlagi drugih pravic intelektualne lastnine, med drugim tudi znamke. Pred nekaj leti je družba pred Uradom za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) neuspešno poskusila zaščititi trirazsežno znamko kock Lego, pred nedavnim pa je uspešno prestala izpodbijanje njene trirazsežne znamke oblike človeške figure.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Evropa

Irena Vovk, 20.8.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2015 Torek, 21. 7. Kolektivno dogovorjen delovni čas. Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound v poročilu o spremembah v kolektivno dogovorjeni dolžini delovnega časa v letu 2014 v državah EU in na Norveškem ugotavlja, da še vedno obstaja velik
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odvzem in omejitev prostosti iz medicinskih razlogov

dr. Anita Napotnik, 20.8.2015

Kazenski postopek

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 31-32/2015Odvzem ali omejitev prostosti je najhujši poseg v temeljne človekove pravice in svoboščine. Omejitev teh pravic je sicer dopustna, a le pod pogoji in na način, kot je določeno v zakonu. Razlogi za odvzem ali omejitev prostosti so najpogosteje kazenskopravni, lahko pa so tudi medicinski. Medicinski razlogi so lahko duševna bolezen, telesna bolezen, poškodba ali anomalija. Dokaj podrobno je urejen odvzem prostosti, kadar je razlog za tak poseg v človekove pravice duševna bolezen. Posebne pravne ureditve, kako ravnati, kadar je treba komu odvzeti ali omejiti prostost iz drugih medicinskih razlogov, ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

(R)evolucija terorizma - tuji teroristični borci ali tuji borci?

mag. Robert Golobinek, 20.8.2015

Kaznovalno pravo

mag. Robert Golobinek, Pravna praksa, 31-32/2015Koncept t. i. tujih terorističnih borcev je vse bolj priljubljen odziv na izzive mednarodnemu miru in varnosti. V zadnjem času je na dnevnih redih večine mednarodnih varnostnih in zunanjepolitičnih dogodkov. V Državnem zboru RS sta bila glede tega koncepta vložena dva zakonodajna predloga skupine poslancev, ki pa nista bila podprta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

O čem bi DKOM smela in morala ponovno odločati?

Nenad Mrdaković, 20.8.2015

PRORAČUN

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 31-32/2015Namen prispevka je strnjeno opozoriti na problem (ne)odločanja Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) v zadevah, ki se dotikajo vprašanja ponudbene cene, sestavljene v nasprotju s pošteno konkurenco, o katerem se DKOM v skladu z novejšo prakso izreka za nepristojno. Opozoril bom tudi na ključne pomanjkljivosti osnutka Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) glede vprašanja učinkovite konkurence in podal nekaj predlogov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Zaseg protipravno pridobljene premoženjske koristi ne krši človekovih pravic

Lena Šutanovac, 20.8.2015

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 31-32/2015Gruzija je ena od kavkaških držav, ki je po razpadu Sovjetske zveze ubrala samostojno in suvereno pot, v zadnjih letih pa se je spopadla s številnimi problemi tranzicije, med drugim s korupcijo v državnih organih. K temu so pripomogle tudi razmere v državi po revoluciji vrtnic leta 2003, ki je zahtevala menjavo vlade in drugačno politiko vodenja države. Zadeva Gohitizde in drugi proti Gruziji je primer zglednega dela gruzijskih državnih organov v boju proti korupciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Windows 10 - primernost politike zasebnosti

Irena Vovk, 20.8.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2015Neobvezno načelno mnenje, št. 0712-1/2015/2018, 7. avgust 2015 Posameznik navaja nekatere pomisleke glede splošnih pogojev za uporabo sveže izdanega Microsoftovega operacijskega sistema Windows 10 (t. i. EULA, angl. end-user license agreement). Meni, da v delu, ki ure
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Imajo uradne osebe v razmerju do strank pravice in dolžnosti ali pooblastila in ukrepe?

dr. Polonca Kovač, 20.8.2015

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 31-32/2015Pripravljavci predpisov neredko z "neznosno lahkostjo" ali po neki ustaljeni, bolj ali manj pravilni praksi uporabljajo pri oblikovanju osnutkov besedil zakonov in izvedbenih aktov določene izraze. Toda brez zavedanja o njihovem sistemskem pomenu, predvsem ko gre za temeljne pojme in zakone, ki urejajo širše področje in se nanašajo na veliko število naslovnikov, prihaja do hujših napak. Skoraj brez izjem se namreč predlagano besedilo predpisa tudi sprejme in začne veljati, problem vprašljive razlage posameznega osnovnega pojma pa se pokaže šele pri razlagi predpisa oziroma z uporabo v konkretnih primerih. Kot tak primer lahko označimo tudi besedno zvezo "pravice in dolžnosti inšpektorjev" po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in drugih predpisih, ki določajo položaj in razmerja med udeleženci v (u)pravnih razmerjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Problematika udeležbe v nepravdnih postopkih

mag. Matej Čujovič, 20.8.2015

Uprava

mag. Matej Čujovič, Pravna praksa, 31-32/2015Udeležba oseb v postopku je neločljivo povezana z vprašanjem (ne)pravilnosti oblikovanja tožbenega zahtevka, to pa z vprašanjem materialne (pasivne) legitimacije. Tožnik izbere, koga bo tožil in kako ga bo tožil. Sodišče se mora v okviru materialnopravne presoje vprašati, ali je zahtevek pravilno usmerjen oziroma, preprosto povedano (če se omejim samo na vprašanje udeležbe), ali je tožena prava stranka. Nadalje je treba odgovoriti na vprašanje, kaj stori sodišče, kadar ugotovi, da ni(so) tožena/e prava/e oseba/e. Ali ima sodišče tu sploh kakršnokoli dolžnost, da stranko opozarja ali celo poziva k popravi oziroma dopolnitvi ali spremembi postavljenega tožbenega zahtevka glede osebe, za katero je sama izbrala, da jo toži, ali pa ob ugotovitvi, da je pasivna legitimacija zgrešena, tožbeni zahtevek preprosto zavrne. To vprašanje je aktualno predvsem v kompleksnejših primerih, recimo pri večjem številu oseb na pasivni strani v primeru sosporništva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Magna Carta 1215?

dr. Katja Škrubej, 20.8.2015

Človekove pravice

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 31-32/2015Listine svoboščin, ki so jo kralj Ivan s privrženci in opozicija upornih baronov po dolgotrajnih pogajanjih končno potrdili s kraljevim pečatom in obojestransko prisego sredi junija 1215, ni v tistem letu nihče označil za "veliko". Papež, Ivanov senior, ji je odrekel veljavnost in že oktobra je spet izbruhnila vojna, ki so jo uporni baroni izgubili. Večkrat spremenjena je začela veljati šele leta 1225. Imenu, ki se je prvotno nanašalo zgolj na fizično velikost, je botrovala pisarniška praksa njenega označevanja (maior carta) v odnosu do manjše Listine o gozdovih (minor carta), s katero sta bili od leta 1216 skupaj objavljeni, njegovi poznejši uveljavitvi pa zlasti pravniki v službi parlamenta, ki so pomen prvotnih formulacij široko razlagali in spreminjali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015 24. julij - predlog resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015-2020. 27. julij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb; - predlog zakona o javnem naročanju; - predlog zakona o spreme
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Dopusten poseg v nedotakljivost telesne celovitosti

Iztok Štefanec, 20.8.2015

Varstvo človekovih pravic

Iztok Štefanec, Pravna praksa, 31-32/2015Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v odločbi Canonne proti Franciji presojalo zadevo, v kateri je domače sodišče pritožnikovo očetovstvo vzpostavilo na podlagi dejstva, da ni želel opraviti testov s primerjavo vzorcev DNK.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru - ZSReg-F (Ur. l. RS, št. 17/15) - veljati začne 28. marca, uporabljati pa se začne 28. julija, razen določb nove 6. točke prvega odstavka 4.a člena za
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Krajši delovni čas

dr. Nana Weber, 20.8.2015

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 31-32/2015Jeseni se vračam na delovno mesto v javni upravi in razmišljam o krajšem delovniku. Delovnik traja od ponedeljka do petka, brez nočnega dela in vikendov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Temelji mednarodnega prava

dr. Mirjam Škrk, 20.8.2015

Kultura in umetnost

dr. Mirjam Škrk, Pravna praksa, 31-32/2015Nedavno je izšla prenovljena izdaja knjige profesorja dr. Danila Türka Temelji mednarodnega prava (druga, pregledana in dopolnjena izdaja, zbirka Pravna obzorja, GV Založba - IUS SOFTWARE, Ljubljana 2015, 524 strani), ki je še vedno edina celovita slovenska znanstvena monografija o mednarodnem pravu. Nova izdaja je dobrodošla, saj je knjiga hkrati učbenik mednarodnega prava, ki bo z novim študijskim letom na voljo na vseh stopnjah študija tega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Neprizanesljivost Sodišča EU v zadevah varstva okolja

Igor Vuksanović, 20.8.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 31-32/2015Krajevna imena Stara Cinkarna, Ljubečna in Bukovžlak so v zadnjih letih postala znana rednim bralcem slovenskih medijev, ki so spremljali pretresljive novice o starih okoljskih bremenih Celjske kotline. Ob pasivnosti naše države glede njihove sanacije je povprečnemu občanu preostalo le to, da se morebitni teti ali tašči s "celjskega konca" s kislim nasmeškom zahvali in zavrne morebitno darilo v obliki doma pridelane zelenjave, za katero je razumno domnevati, da vsebuje nesprejemljive količine cinka, svinca in kadmija. Sodišče EU je odločilo o tožbi Komisije proti Republiki Sloveniji z dne 24. marca 2014 na podlagi 258. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) zaradi neizpolnitve obveznosti države iz ustanovnih pogodb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - delež soodgovornosti

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015V sodni praksi Vrhovnega sodišča se je ustalilo načelno stališče, da v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti praviloma nosi večji delež odgovornosti. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je ena od mogočih posebnih okoliščin, v katerih pa tega pravila ni mogoče nekritično uporabiti, slaba preglednost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015 21. avgust 1946 - Proces proti domobrancem V Ljubljani se je začelo sojenje generalu, sodelavcu okupatorja, predsedniku Pokrajinske uprave v Ljubljani in vodji slovenskih domobrancev Leonu Rupniku, generalu SS in vodji nemške okupacijske policije v Sloveniji Erwinu Rösener
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odškodninska odgovornost zavoda za zaposlovanje

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015Toženčeva odškodninska odgovornost tožnici, ki jo je napotil na usposabljanje k izvajalcu programa usposabljanja, je odvisna od presoje ustreznosti njegovega ravnanja, torej same napotitve, in ne od presoje ustreznosti ravnanja izvajalca programa usposabljanja, h kateremu je tožnico napotil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odvzem vozniškega dovoljenja in pravica do zaslišanja

Marjan Kos, 20.8.2015

Varstvo človekovih pravic

Marjan Kos, Pravna praksa, 31-32/2015Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) za potrebe uporabljivosti 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) odločanje o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja zaradi zavrnitve testa alkoholiziranosti pri vožnji motornega vozila pomeni odločanje o civilni pravici. Kadar je v taki situaciji na voljo le ena stopnja sodne presoje, mora biti posamezniku praviloma na tej stopnji zagotovljeno tudi javno ustno zaslišanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Kako stopnjujemo prislove

dr. Nataša Hribar, 20.8.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 31-32/2015Tokratni kotiček začenjam z vajo: v spodnjih povedih izberite obliko prislova, za katero menite, da je primernejša:
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

S tujih knjižnih polic

dr. Vesna Bergant Rakočević, 20.8.2015

Kultura in umetnost

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 31-32/2015 Dispute Resolution in Sport; Athtelts, law and arbitration David McArdle (Routledge, London and New York, 2015, 179 strani) Knjiga nudi poglobljen uvid v prednosti športne arbitraže, ki prek Arbitražnega razsodišča za šp
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 31-32

Leto objave

< Vsi
2015(44)
> Avgust(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČ DĐEFG H I JK LM N OP QR SŠ TUV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov