O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Spremembe ZDavP-2 predvidevajo tudi poseg v delovanje registrskih blagajn

mag. Mojca Kunšek, 23.8.2012

Poravnava davkov in prispevkov

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 31-32/2012Podjetnik med paragrafi PP 31 23. avgust 2012 Številka 101 mag. ekonomskih znanosti, svetovalka uprave Toni Tovornik,urednik portala IUS-INFO sodelavca IUS SOFTWARE, d.o.o. Jasmina Cigrovski,univ. dipl. pravnica, mag. politoloških znanosti V dav
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Nadzor občinskih funkcionarjev

dr. Roman Lavtar, 23.8.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 31-32/2012Nedavno so slovenska javna občila objavila novico o pravnomočni obsodbi župana Občine Trebnje in njegovem neetičnem ravnanju, saj kljub obsodbi ni odstopil. Župan je bil za tri kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja pravnomočno obsojen na pogojno kazen sedmih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Na dogodek se je odzvala tudi Komisija za preprečevanje korupcije in na svoji spletni strani objavila stališče, v katerem med drugim ugotavlja, da je za brezbrižen odnos funkcionarjev do etičnosti in ugleda, ki bi ga morali uživati in varovati pri svojem delu ter v javnosti, odgovoren tudi zakonodajalec, saj zakonsko ni uredil možnosti razrešitve (izreka nezaupnice oziroma odpoklica) župana, podžupana ali občinskega svetnika v primeru njegovega nezakonitega ravnanja, s tem pa posredno dopušča razmah takih primerov. Menim, da ni tako, kar bom utemeljil z mednarodno, ustavno in zakonsko podlago za nadzor države nad lokalno samoupravo, pri čemer bom obravnaval zgolj pravne vidike najstrožjih ukrepov države zoper lokalno samoupravo v luči načela sorazmernosti, ne pa tudi etičnih vidikov konkretnega primera, ki si zaslužijo posebne obravnave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Neplačevanje prispevkov za socialno varnost in sodna pristojnost

Samo Puppis, 23.8.2012

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Samo Puppis, Pravna praksa, 31-32/2012V PP, št. 24-25/2012, je bil objavljen članek okrožnega sodnika na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani mag. Darka Krašovca Kaj narediti, ko delodajalec ne plača prispevkov za socialno varnost. V prispevku se je avtor opredelil tudi do vprašanja sodne pristojnosti v primerih, ko delodajalec obračuna davke in prispevke za socialno varnost, vendar jih ne plača (pravočasno), oziroma do vprašanja predhodnega varstva pravic pri delodajalcu v primeru, ko delodajalec obračuna plače ne izroči delavcu in ga ne posreduje Davčni upravi Republike Slovenije (DURS). Ker se z nekaterimi zaključki avtorja iz citiranega članka ne strinjam, v nadaljevanju podajam svoj pogled na to vsekakor zanimivo problematiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Aktualno iz zakonodaje

mag. Jasmina Cigrovski, 23.8.2012

Ostalo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 31-32/2012Pregled slovenske zakonodaje Preprečevanje zamud pri plačilih Dobro leto dni po uveljavitvi starega zakona je 28. julija začel veljati nov zakon z enakim imenom, tj. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1). Novost je štetje plačilnih rokov od
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Tajnost glasovanja: svet v eno, Slovenija v drugo smer

Mitja Leskovar, 23.8.2012

Človekove pravice

Mitja Leskovar, Pravna praksa, 31-32/2012Član volilnega odbora lahko glasuje, ali to celo mora, namesto volivca, ki ga zaprosi za pomoč, če zaradi telesne hibe sam ne more izpolniti glasovnice. Okoliščina, da država invalidu ne omogoči absolutno tajnega glasovanja, ampak mora ta zaradi invalidnosti glasovati s pomočjo druge osebe, ne pomeni kršitve njegove pravice do tajnega glasovanja. Ustava od volilnih organov zahteva, da volivcu omogočijo tajno glasovanje, ne pa tudi absolutno tajno glasovanje. Volilni organ se lahko na podlagi ocene stroškov odloči, ali bo absolutno tajnost glasovanja, ki jo sicer zagotavlja neinvalidu, zagotovil tudi invalidu. Država mora na območju vsakega volilnega okraja vsaj eno volišče opremiti z glasovalnim strojem. To je le nekaj presenetljivih novosti, ki jih v ustavno pravo in ureditev volitev prinaša nedavna sodba Upravnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Nujni postopek pred Sodiščem EU

mag. Matija Vidmar, 23.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Matija Vidmar, Pravna praksa, 31-32/2012Sistem predhodnega odločanja uvrščamo med posredne postopke Sodišča Evropske unije in je temeljni mehanizem prava EU. Njegov namen je nacionalnim sodiščem omogočiti sredstvo za zagotavljanje enotne razlage in uporabe tega prava v vseh državah članicah. Sodišče lahko "postopek predhodnega odločanja" obravnava po rednem, hitrem ali nujnem postopku, slednjega pa le za sprejetje predhodnih odločb, ki se nanašajo na območje svobode, varnosti in pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Uporaba spletne aplikacije eAsistent

Irena Vovk, 23.8.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2012Neobvezno načelno mnenje, št. 0712-1/2012/2016, 25. junij 2012 V šolskem centru za evidenco podatkov o dijakih (dnevnik, redovalnica ipd.) trenutno uporabljajo program, ki je nameščen na posameznih delovnih postajah, podatki pa se hranijo na šolskem strežniku. Razmišljajo pa o uporabi spletne ap
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Navzočnost državnega tožilca na glavni obravnavi - prikriti preiskovalni ukrepi - delovanje v pravnem prometu - izločitev dokazov

Avtor ni naveden, 23.8.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2012ZKP - 39., 41. in 44. člen, dvanajsti odstavek 149.a člena, četrti odstavek 154. člena, 155. člen, 5. in 6. točka petega odstavka in tretji odstavek 155.a člena, 159. člen, 2., 3., 7. in 8. točka prvega odstavka in drugi odstavek 371. člena KZ-1 - prvi in tretji odstavek 186. člena, prvi in drugi odstavek 307. člena ZKP ne vzpostavlja fikcije, po kateri bi bilo treba šteti, da državni tožilec ni navzoč na glavni obravnavi v času, ko je na njej zaslišan kot priča. Lahko pa bi zaslišanje državnega tožilca na obravnavi predstavljalo (relativno) kršitev 4. točke 39. člena ZKP, ki se v skladu s prvim odstavkom 44. člena ZKP smiselno uporablja tudi za državnega tožilca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Razsojeno

Toni Tovornik, 23.8.2012

Civilni sodni postopki

Toni Tovornik, Pravna praksa, 31-32/2012Tožnik se zaradi zamude ni udeležil poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo in je zato vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, sodišče prve stopnje pa je predlogu s sklepom ugodilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Raziskave in neposredno trženje po elektronski pošti

Irena Vovk, 23.8.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2012Ali lahko podjetje na javno objavljene elektronske naslove posreduje nenaročene ponudbe za izvajanje trženjskih in javnomnenjskih raziskav ali mora za to vnaprej pridobiti privolitev prejemnika? V podjetju namreč želijo izvesti raziskavo med poslovno javnostjo, elektronske naslove posameznikov pa nameravajo pridobiti iz javno dostopnih virov. Ali je to v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Odpoved šolske prehrane ena od oblik nasilja nad otrokom

Avtor ni naveden, 23.8.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2012Pobudnica je Varuha opozorila na probleme otrok, katerih starši zaradi finančne stiske ne zmorejo plačati šolske prehrane. Vodstva mnogih šol zato otrokom odpovedo šolsko prehrano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Zloraba arhivskega gradiva

Avtor ni naveden, 23.8.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2012Na Varuha se je obrnil posameznik, ki naj bi mu nekateri mediji z objavo dokumentov nekdanje Službe državne varnosti (SDV) iz zadeve "BBC London" nedopustno posegli v njegove osebnostne pravice. Pobudnik je navajal, da je bil žrtev SDV, nasprotno pa so mediji z delnimi in nekorektnimi objavami posameznih arhivskih dokumentov želeli prikazati njegovo domnevno sodelovanje s SDV.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Domena.eu v domeni sodne prakse Sodišča EU

Zoran Skubic, 23.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 31-32/2012Internetna domena (končnica) .eu je spletna identiteta EU. Gre za specifično domeno najvišje ravni (ang. top-level domain), katere poglavitni cilji so promocija spletne prepoznavnosti EU, večja izbira za uporabnike domenskih imen in spodbuda razvoju elektronskega poslovanja na skupnem trgu. Njeni začetki segajo v leto 2005, že zdaj pa je deveta najpogostejša domena najvišje ravni v svetovnem merilu, od tega peta najbolj priljubljena državna spletna domena in četrta te vrste v Evropi. Slovenija je do danes registrirala skoraj 10.200 domenskih imen .eu, kar je zanemarljivo glede na dejstvo, da je vseh takih domenskih imen skupaj več kot 3,6 milijona. In to kljub dejstvu, da je ta domena najvišje ravni še posebno zanimiva prav za mala in srednje velika podjetja, saj jim zagotavlja vseevropsko spletno identiteto, s tem pa tudi večjo prepoznavnost na evropskih trgih. Zato ne čudi, da si do njene uporabe na različne - tudi nedopustne - načine prizadevajo dokopati tudi poslovni subjekti, ki za tako registracijo ne izpolnjujejo pogojev po Uredbi o izvajanju domene ".eu" in njeni izvedbeni uredbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

E-redovalnica in e-dnevnik

Avtor ni naveden, 23.8.2012

Osnovno šolstvo, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sodelavka Pravnap, Pravna praksa, 31-32/2012Na eni od osnovnih šol so se odločili, da bodo v novem šolskem letu šolsko dokumentacijo vodili v elektronski obliki (e-dnevnik in e-redovalnica). • Ali morajo starši oziroma zakoniti zastopniki otrok s tem soglašati? • Ali mora šola vzporedno ohraniti poslovanje in arhiviranje tudi v papirnati obliki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Posledice spremembe spola za zakonsko zvezo

mag. Nana Weber, 23.8.2012

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 31-32/2012Oseba, ki spremeni spol, lahko po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) veljavno sklene zakonsko zvezo z osebo nasprotnega spola, živi z njo v zunajzakonski skupnosti ali pa registrira svojo skupnost po Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS). Istospolni partner ne more veljavno skleniti zakonske zveze s partnerjem istega spola (vprašanja negativne diskriminacije istospolno usmerjenih v primerjavi s heteroseksualnimi partnerji v tem prispevku ne obravnavam), vendar pa v trenutku, ko spremeni spol, uradno velja za pripadnika nasprotnega spola, zato mu sklenitev zakonske zveze ni onemogočena. Težava nastane, če eden od zakoncev spremeni spol, zaradi česar sta v zakonski zvezi po opravljeni spremembi spola dva moška oziroma dve ženski.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Dedovanje terjatve za povrnitev nepremoženjske škode

mag. Igor Strnad, 23.8.2012

Obligacije, Dedovanje

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 31-32/2012Vrhovno sodišče je pred kratkim objavilo odločitev v dveh revizijskih zadevah, ki sta jih na nižjih stopnjah obravnavali prvostopenjski sodišči z območja različnih višjih sodišč. Skupno dejansko in pravno izhodišče je bila prisojena denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo. Zoper odločitev se je pritožila toženka. Po vložitvi pritožbe in preden je višje sodišče v zadevi odločilo, je tožnik umrl. Obe višji sodišči sta presodili, da smrt v pritožbenem postopku na odločitev ne vpliva. Ker je bil tožnik v času glavne obravnave (še) živ, sodišči prve stopnje pa sta o odškodnini za nepremoženjsko škodo odločili na podlagi okoliščin, ki so obstajale takrat, se zakonski dejanski stan, oblikovan v besedni zvezi "pravnomočne odločbe", veže na ta trenutek. Sodišči druge stopnje sta zato pritožbi obravnavali in potrdili oziroma spremenili (nekoliko znižali denarno odškodnino) prvostopenjski sodbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Ali lahko obstaja d. o. o. brez lastnika?

mag. Darko Krašovec, 23.8.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

mag. Darko Krašovec, Pravna praksa, 31-32/2012Ne mine teden, da v sredstvih javnega obveščanja ne bi poročali o trgovini z belim blagom. Konkretneje gre za poslovanje podjetij, ki so svoj delček pogače našle na trgih Evropske unije, predvsem Nemčije. Podjetje napoti svoje zaposlene na začasno delo v drugo državo, pri tem pa jim obljublja boljše zaslužke, na koncu pa se izkaže, da je le podjetje, ne pa delavci, imelo boljši zaslužek, saj delavci ne prejmejo plačila ali pa je to nižje od dogovorjenega, prav tako pa tudi "cesar" ostane brez svojega deleža za plačilo davkov in prispevkov za socialna zavarovanja. Po končanem poslu v tujini podjetje tako ali drugače ponikne, preneha obstajati zaradi izbrisa brez likvidacije ali gre v stečaj, pri čemer lastniku ni možno ničesar očitati. Tako krajši konec potegnejo predvsem zaposleni, ki svojih terjatev nikoli ne bodo dobili poravnanih, pa tudi država, saj podjetje prispevkov za socialno varnost in davkov ni plačalo, izterjati pa jih tudi ni mogoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Popravek obračunanega DDV, kadar je popravljavec v postopku zaradi insolventnosti

dr. Jernej Podlipnik, 23.8.2012

Davek na dodano vrednost in trošarine, Civilni sodni postopki

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 31-32/2012Ob vse številčnejših postopkih zaradi insolventnosti, ki so med seboj tudi tesno povezani tako, da se tudi zoper dolžnike upnikov, zoper katere se že vodi postopek zaradi insolventnosti, začne tak postopek, se je v praksi pojavila dilema glede popravkov obračunanega, vendar neplačanega davka na dodano vrednost (DDV) po 39. členu Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Davčna uprava RS (DURS) naj pred časom ne bi imela težav s popravki in posledično z vračanjem DDV v primerih, ki so podobni spodnjemu, v zadnjem času pa naj bi davčne zavezance, ki popravljajo obračunani DDV, klicali davčni kontrolorji, češ da je njihov obračun napačen in da naj ga spremenijo, tako da naj popravkov ne navajajo. Ker davčni zavezanci sledijo navodilom kontrolorjev, pravilnosti njihovega stališča ni mogoče preizkusiti s pritožbo in v upravnem sporu, kar ni dobro za razvoj prava. V upanju, da se bo kateri od njih kljub vsemu odločil za neupoštevanje navodil, bo mogoče ugotoviti, ali so ta pravilna. V tem članku pa bodo navedeni (nekateri) argumenti za in proti pravilnosti stališča DURS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Zakaj je odškodnina zaradi spremembe namembnosti (še vedno) neprimerno normativno urejena

Nejc Zemljak, 23.8.2012

Lastnina in druge stvarne pravice, Obligacije

Nejc Zemljak, Pravna praksa, 31-32/2012V članku, objavljenem pred najnovejšo novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-D), sem nanizal nekaj razlogov, zaradi katerih je odškodnina zaradi spremembe namembnosti neprimerna in zaradi katerih ne dosega zadanih ciljev. Zdaj, ko je zakonodajalec ureditev spremenil, je čas, da pogledamo, ali razlogi, našteti v prejšnjem članku, še držijo ali pa je z novelo katera slabost odpravljena. Prvotni predlog je predvideval celo odpravo odškodnin v celoti, sprejeti zakon pa je pristal na kompromis in odškodnino ohranil, omejil pa primere, v katerih se jo plačuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Modrec ali razbojnik

dr. Miro Cerar, 23.8.2012

Pravoznanstvo

dr. Miro Cerar, Pravna praksa, 31-32/2012Pravo odraža civilizacijsko stopnjo človeške organizacije. Kot tako je neločljiv del blišča in bede sodobne družbe, ki se po eni strani ne zaveda povsem dobro nekaterih svojih resničnih dosežkov, po drugi strani pa se v svoji ontološki nevednosti pogosto ponaša s praznimi in pravzaprav nepomembnimi stvarmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 23.8.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 31-32/201225. avgust 1900 - Friedrich Wilhelm Nietzsche Umrl je Friedrich Nietzsche, nemški filozof in klasični filolog. Nacisti so v svoji propagandi pogosto uporabljali njegove izraze, kot na primer nadčlovek in volja do moči, vendar pa Nietzsche nikoli ni bil nacionalist ali antisemit, zato je pov
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Črne gradnje ali črne zgodbe?

Tomaž Pavčnik, 23.8.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2012Ivan Dolac je bil svoje čase mala kamnita vasica, dvesto metrov nižje pa je stal gostinski obrat. Njegov lastnik je bil barba Slavko. Med kamnito vasico in njegovim posestvom sta bili trta in makija. Danes se tam gnetejo apartmaji. Čeprav hišice niso posebej neokusne, celo čisto spodobnega videza so, ta pozidava kazi nekdanjo krajino. Zato imam raje Zavalo, a tudi tam si vsakič znova dopovedujem, da bi morali Hrvati celotno Dalmacijo ali pa vsaj otoke zaščititi kot nacionalni park.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

dogodki - izjave

Irena Vovk, 23.8.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2012od 25. julija do 20. avgusta Sreda, 25. 7. Zakonodajni ritem. Poslanci so se odpravili na počitnice, predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant pa je napovedal, da se bo jeseni zakonodajni ritem umiril. Parlament je namreč v prvi polovici leta zasedal na petih rednih in na 17 izrednih s
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Mednarodno kazensko sodišče

Irena Vovk, 23.8.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2012(www.icc-cpi.info) Jezik: angleščina in francoščina Tip: samostojna spletna stran Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: e-koledar obravnav, različni e-dokumenti in poročila, predpisi, video, fotogalerija, lahko jim sledite na Twitterju, YouTubu ipd. Povezava
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Evropa

Irena Vovk, 23.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2012Torek, 24. 7. Nerešena vprašanja. Evropska komisija je Portugalsko, Slovenijo, Finsko in Združeno kraljestvo zaprosila za informacije glede izvajanja Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Prošnja za informacije sicer ne pomeni, da se direktiva ne izvaja ustrezno, temveč zgolj, da
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 31-32

Leto objave

< Vsi
2012(44)
> Avgust(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČDĐEFG H IJK L M NOP QRS ŠT UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov