O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 35)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Kršitev otrokove zasebnosti na spletu

Urška Stopar, 26.4.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urška Stopar, Pravna praksa, 16-17/2018Z razmahom spleta in spletnih strani, ki so v množični uporabi, vsakodnevno prihaja do razkrivanja osebnih podatkov in drugih zasebnih podatkov posameznika. Vsak ima pravico, da se odloča, kaj bo na spletu delil z ostalimi in katere podatke bo ohranil zase, saj objavljanje na socialnih omrežjih razkriva posameznikovo zasebnost. Zaradi nepoznavanja delovanja spleta in socialnih omrežij, pomanjkanja zavedanja o pasteh na spletu ter nedosledne varne uporabe interneta se veliko ljudi sploh ne zaveda, da svoje podatke delijo z javnostjo. Deljene informacije so tako lahko na voljo komurkoli, ki ima interes za njihovo pridobitev. Posebna pozornost je potrebna, ko gre za razkrivanje zasebnosti drugih posameznikov, ki za objavo niso dali privolitve, ali zasebnosti otrok, ki se pogosto ne zavedajo posledic objave svojih podatkov na spletu. V takšnih primerih bi za zasebnost otrok morali poskrbeti njihovi starši oziroma skrbniki, vendar kako se lahko ukrepa, če tega ne storijo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Čakanje na delo doma, če je delavec varovana kategorija

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.4.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 16-17/2018• Ali lahko delodajalec delavcu odredi čakanje na delo doma, če je varovana kategorija kot delavec pred upokojitvijo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Goljufija pri izdaji potrdila E 101 (A 1) je (seveda) v nasprotju s pravom Unije

Zoran Skubic, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 16-17/2018"Pravo se konča, kjer se začne zloraba." S tem citatom znanega francoskega pravnika, pravnega teoretika in profesorja prava Marcela Planiola se v obravnavani zadevi pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Saugmandsgaarda ?eja. In v nedavnem belgijskem primeru ni šlo za nič drugega kot za (eklatantno) zlorabo na področju socialne varnosti. Pravo Unije glede urejanja statusa in pravic napotenih delavcev namreč za potrdilo E 101 (sedaj A 1), s katerim se potrdi, da je delavec, ki se giblje po Evropski uniji, vključen v sistem socialnega varstva države članice, iz katere je izdajatelj, določa zavezujočo (pravno) naravo. Ustaljena sodna praksa Sodišča EU namreč narekuje, da je treba potrdilo, ki ga izda pristojni izdajatelj posamezne države članice izvora, v nacionalnem pravnem redu države članice, v katero je bila zaposlena oseba napotena na delo, šteti kot zavezujoče, dokler ni odvzeto ali razglašeno za neveljavno. To pomeni celo, da načeloma sodišče države članice gostiteljice (sploh) ni pristojno za preverjanje veljavnosti tovrstnih potrdil glede dejstev, na podlagi katerih je bilo izdano. Toda ali to drži tudi v primeru, če je bilo tovrstno potrdilo pridobljeno ali se je uveljavljalo - z očitno goljufijo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Slabi zgledi vlečejo tudi sodnike

mag. Igor Strnad, 21.4.2017

Civilni sodni postopki

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 16-17/2017Pred različnimi sodišči prve stopnje z območja Višjega sodišča v Mariboru tečejo številni spori oškodovancev, ki od pravne osebe s sedežem v Republiki Avstriji zahtevajo plačilo denarne odškodnine za povzročeno škodo. V teh sporih je toženka v odgovoru na tožbo podala tudi ugovor "mednarodne nepristojnosti slovenskih sodišč" in predlagala, da se slovensko sodišče "razglasi za nepristojno".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Hramba dokumentacije v postopku izbire kandidata za zaposlitev

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.4.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 16-17/2017Zaključili smo izbirni postopek in zaposlili delavca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Ali pravica biti pozabljen po pravu Unije velja tudi za osebne podatke, ki so objavljeni v sodnem in poslovnem registru?

Zoran Skubic, 21.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 16-17/2017Pravica biti pozabljen na svetovnem spletu je vse od tektonske sodbe Google Spain končno postala nov standard na področju varstva osebnih podatkov. Z razglasitvijo omenjene sodbe je to siceršnje upravičenje pravzaprav (dokončno) dobilo še status de iure človekove pravice. Pa vendar se pregovorni "hudič" pogosto skriva v podrobnostih. Določenih spornih objav v virtualnem svetu še vedno ni moč a priori izbrisati, če zaradi "upravičenih razlogov" obstaja "prevladujoč interes upoštevne javnosti", da tovrsten podatek ostane objavljen. Gre za pravni standard, ki ga je treba vsakokrat napolniti s pomenom. Kaj pa, če gre za osebne podatke, ki so objavljeni v javno dostopnih registrih gospodarskih subjektov, recimo gospodarskih družb ali drugih poslovnih subjektov na trgu? Ali zanje morda veljajo drugi standardi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Izraba letnega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.4.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 16-17/2017V podjetju imamo kar nekaj delavcev, ki ne želijo izkoristiti letnega dopusta tako, da bi en del trajal najmanj dva tedna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Tajni nadzor le s sodno odredbo

mag. Rosana Lemut Strle, 21.4.2016

Varstvo človekovih pravic

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 16-17/2016Povečani apetiti po množičnem tajnem nadzorovanju vseh in vsakogar izvirajo bržkone tako iz možnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije, kot tudi iz spremembe načina bojevanja. Informacijsko bojevanje je pomembna domena tako držav kot tudi velikih korporacij in navsezadnje tudi različnih organiziranih, če hočete, terorističnih, skupin. Podatki in iz njih pridobljene informacije so hkrati cilj in sredstvo takega načina bojevanja. Druga stran jih brez sramu pridobiva na vse mogoče, vsekakor vsaj večinoma nezakonite načine, zato ne more presenečati lahkotnost teženj po legalizaciji množičnega tajnega prestrezanja komunikacij na strani državnih oblasti. Ne oziraje se na to, ali državno oblast pri uzakonitvi množičnega tajnega nadzorovanja vodijo plemeniti nameni ali zgolj brezup v boju s terorizmom, ji na poti stojijo pravice in svoboščine posameznikov. Na to dejstvo je Evropsko sodišče za človekove pravice 12. januarja letos spomnilo Madžarsko, s sodbo v zadevi Szabo in Vissy proti Madžarski.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Preveč glukoze ni blagoslov za zdravje - ko še pravo EU napove vojno sladkorju

Zoran Skubic, 21.4.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 16-17/2016V angleških domovih, tudi tistih zmerno premožnih, se je v začetku 16. stoletja odvijala še ena revolucija. Sladkor, ki je bil še donedavna pregrešno draga začimba, je kar naenkrat - predvsem zahvaljujoč suženjskemu delu in močni mornarici - postal nepogrešljiv del prehrambnega vsakdana. Brbončice, ki so še donedavna redno okušale predvsem precej pusto in močnato košto, so zdaj ob vsakem grižljaju doživele eksplozijo senzacij. Kmalu ga je bilo mogoče najti vsepovsod - celo v pripravkih za čiščenje zob! V uradnih evidencah se je pojavil nov vzrok smrti: kronični perikoronitis ob spremstvu pošastnega zobobola. Z leti (in stoletji) pa se je ozaveščenost glede vpliva čezmernega uživanja enostavnih sladkorjev na zdravje ljudi, kljub močni opoziciji tudi iz vrst stroke, tako okrepila, da se ji ni moglo izogniti niti pravo EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR-1

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.4.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 16-17/2016Minila so tri leta od uveljavitve novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ena ključnih sprememb je bila tudi ureditev vročanja redne in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Seveda naj bi bila to sprememba na bolje, pa je res?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Presoja vplivov na okolje pri gradnji trgovskega centra po pravu EU

Zoran Skubic, 23.4.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 16-17/2015Postopek presoje vplivov umestitve objekta na okolje je eden najzahtevnejših upravnih postopkov. Upoštevnih dejstev in dejavnikov je preprosto preveč. Okolje kot celota je namreč kompleksen in medsebojno odvisen sistem, v katerem ima lahko že premik ene spremenljivke usodne posledice za njegovo naravno ravnotežje. Če pa k temu dodamo še človeški dejavnik, postane naloga pogosto - nemogoča. Zato prav pri takih upravnih presojah še najbolj pride do izraza eksistencialno nasprotje med varstvom okolja na eni in "razvojem" na drugi strani, ki ni zgolj slovenska posebnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Storilec kaznivega dejanja

Nataša Skubic, 23.4.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 16-17/2015V prejšnjem kotičku sem obravnavala angleške ustreznice za pojem kaznivo dejanje, in ker kaznivega dejanja brez storilca ni, bom poiskala še angleške ustreznice za pojem storilec kaznivega dejanja. Opredelitev storilca vsebuje 20. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), ki določa, da je storilec kaznivega dejanja vsak, ki kaznivo dejanje stori osebno ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posredni storilec). Storilec kaznivega dejanja je tudi vsak, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje tako, da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugače odločilno prispeva k storitvi (sostorilec).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Odvetnik

Nataša Skubic, 24.4.2014

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 16-17/2014Tokratni kotiček je zadnji v kratki seriji kotičkov o subjektih, ki zastopajo stranke v sodnih postopkih. V prejšnjih dveh sem pisala o zagovorniku in pooblaščencu, končala bom z odvetnikom, kar - kot sem že ugotovila - zagovornik in pooblaščenec v sodnih postopkih praviloma sta.Ustava RS v
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Nujnost celovite pravne ureditve boja proti dopingu v Sloveniji

Brežnik Nika, Sancin Vasilka, 24.4.2014

Šport in organizacije

Nika Brežnik, dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 16-17/2014Veljavni Zakon o športu (ZSpo), sprejet pred 16 leti, je bil za tiste čase moderen in se do danes, razen usklajevanja z drugo veljavno zakonodajo, vsebinsko ni spreminjal. Trend razvoja športa na mednarodni ravni gre v smeri enakih možnosti za športno udejstvovanje, spodbujanja kakovostne telesne vzgoje, podpiranja množičnosti športnih prireditev in varstva integritete športa pred uporabo dopinga, športnimi stavami, dogovorjenimi tekmami in korupcijo. Evropska unija se je problematike lotila pregledno in celovito, kot izhaja iz Bele knjige o športu, ki naj bi bila podlaga tudi nacionalnemu programu športa v obdobju 2014-2023. Vse to navaja na misel, da bi bilo treba tudi v Sloveniji, kjer že potekajo priprave na sprejem novega ZSpo, razmisliti o vseh vidikih potrebnih zakonskih sprememb, ki bodo upoštevale spremenjene okoliščine v športu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Srečko in njegova pravica - zadnjič

Nika Skvarča, 24.4.2014

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 16-17/2014Pred skoraj desetimi leti se je v Državnem zboru vnel nenavaden spopad. Desnosredinska pozicija in nekoliko bolj raznolika opozicija sta se bojevali za pravice istospolno usmerjenih. Vse je teklo kot po maslu, dokler se ni na opozicijski strani v prvo bojno črto postavil takratni poslanec Slovenske nacionalne stranke Srečko Prijatelj. Poprijel je za prvo orožje, ki mu je padlo na pamet, in izstrelil: "Ne nazadnje, najbolj bi bili oškodovani otroci, ki bi bili posvojenci teh zakonov, kajti predstavljajte si otroka v šoli, po katerega bi prišel oče, ki bi ga pozdravil: 'Čavči, prišel sem pote. Si že oblečen?'." V bojazni, da ne bi zadel tarče, je besede podkrepil s kretnjami, "kakršne uporabljajo na primer igralci za prikaz, da gre za istospolnega moškega". Vsaj tako so slovenska sodišča razumela igralski vložek na omenjeni parlamentarni razpravi. Devet let pozneje, ko so se strasti nekoliko umirile, pa so strasbourški sodniki poslančeve igralske sposobnosti ocenili kot posmehljivo ravnanje, ki spodbuja negativne stereotipe. Upajmo, da je nekdanji poslanec negativno kritiko (tokrat) bolje prenesel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Sodna prepoved dostopa do spletnih strani, ki kršijo avtorske pravice

Zoran Skubic, 24.4.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 16-17/2014Sodišče Evropske unije (Sodišče) je v nedavni odločitvi v luči Direktive 2001/29/ES o avtorskih in sorodnih pravicah vnovič tehtalo med izključujočo platjo prava varstva intelektualne lastnine na eni strani ter svobodo, anonimnostjo in (pogojno) demokratičnostjo svetovnega spleta na drugi. Točneje, obravnavalo je vse bolj aktualno vprašanje dopustnosti oblastnih posegov v "eter medmrežja", kadar so predmet prostega spletnega dostopa avtorsko varovana - tokrat predvsem avdiovizualna - dela. Šlo je za dilemo, ali lahko nacionalno sodišče ponudniku internetnih storitev z odredbo naloži, da svojim strankam z blokado onemogoči dostop do spletne strani, ki očitno krši avtorske pravice, in če da, katere okoliščine mora pri odločanju primerno upoštevati (tehtati).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Sprejemni izpiti kot kršitelji pravice do izobraževanja?

Nika Skvarča, 25.4.2013

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 16-17/2013Italijanom pripisujemo mnogo lastnosti, ki jih v resnici nimajo. Pred kratkim se je zbirki že prežvečenih stereotipov pridružila nova in nepredvidljiva lastnost: strastno si želijo študirati medicino in stomatologijo. Večina vas bo zamahnila z roko, češ saj to pa ni nobena posebnost, saj je tako tudi pri nas! Že, že, vendar si v nasprotju z našimi mladimi, željnimi medicinskega znanja, to tako zelo želijo, da so pripravljeni svojo željo uresničiti celo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Ko zbornični sistem krši konkurenčno pravo EU

Zoran Skubic, 25.4.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 16-17/2013Kritičnost zborničnega sistema kot oblike kolektivnega zastopanja interesov različnih poklicnih skupin (predvsem tistih par excellence) ni v vprašanju, zakaj jih (sploh) imeti, ampak predvsem v tem, v čem je njihova dodana vrednost. Ni dvoma, da so zbornice kot (praviloma) nosilke javnih pooblastil ključnega pomena za prepoznavnost in pripadnost, predvsem pa za zagotavljanje kakovosti dela njihovega članstva. Bistven element kakovostnega dela pa je tudi skrb za vseživljenjsko, predvsem pa kakovostno usposabljanje njihovih članov. Pri tem z vidika prava EU ni nedopustno, da se članom zbornice določi obvezne vsebine vsakoletnega usposabljanja, ki jih lahko organizira tudi zbornica sama. Toda to, kot je Sodišče Evropske unije poudarilo v eni svojih nedavnih odločitev, še ne pomeni, da ima zbornica pri tem proste roke. Pravo EU, predvsem njegova konkurenčnopravna komponenta, namreč nasprotuje nacionalni ureditvi, ki poklicni zbornici omogoča de facto monopol nad obveznim izobraževanjem svojega članstva, kot tudi ureditvi, ki na tem področju v pomembnem delu izključuje konkurenco, v preostanku pa določa diskriminatorne pogoje v škodo konkurentov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Nekatera pravna vprašanja predloga Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF)

dr. Grega Strban, 26.4.2012

Delovna razmerja

dr. Grega Strban, Pravna praksa, 16-17/2012Člani Društva za delovno pravo in socialno varnost so se 23. aprila zbrali na strokovnem srečanju, na katerem so razpravljali o predlogu ZUJF, ki v številnih točkah posega na področje delovnega prava in prava socialne varnosti. Razpravljali so o posameznih ukrepih in po daljši razpravi sprejeli naslednje stališče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pokol v Katinskem gozdu v luči doktrine Šilih

Zoran Skubic, 26.4.2012

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 16-17/2012"Ne prepriča stališče, da bi izvedba javne in transparentne preiskave zločinov prejšnjega totalitarnega režima ogrozila temeljne varnostne interese Ruske federacije kot sodobne demokracije, še zlasti če se upošteva dejstvo, da je bilo priznanje odgovornosti sovjetskih oblasti za ta zločin že podano na najvišji politični ravni." To je ena vodilnih misli nedavne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), v kateri je presojalo ravnanje ruskih oblasti glede preiskave okoliščin poboja več kot 22.000 poljskih vojnih ujetnikov v letu 1940, ki je po enem od prizorišč dobil naziv pokol v Katinskem gozdu. Pri presoji nekaterih temeljnih vprašanj tega nedvomno pomembnega primera se je ESČP oprlo na doktrino, ki jo je dokončno razvilo prav v zadevi Šilih proti Sloveniji, in sicer je tudi tu presojalo, kaj storiti v primeru, ko se je nedvomna kršitev temeljnih človekovih pravic zgodila pred pristopom države k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

O spremembah delovne zakonodaje in neplačevanju socialnih prispevkov

dr. Grega Strban, 26.4.2012

Delovna razmerja

dr. Grega Strban, Pravna praksa, 16-17/2012Društvo za delovno pravo in socialno varnost je bilo ustanovljeno že leta 1990. Doslej je obravnavalo številna aktualna vprašanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti. Dne 19. marca 2012 so člani društva na občnem zboru imenovali nove člane organov društva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Slovenija v partnerstvu za izboljšanje mednarodnega policijskega sodelovanja

Peter Skerbiš, 22.4.2010

Uprava

Peter Skerbiš, Jelka Klemenc, Pravna praksa, 16-17/2010Z nedavnim vstopom Romunije in Bolgarije v Evropsko unijo (EU) so regijo Zahodnega Balkana povsem obkrožile države članice EU. Predvsem zaradi čezmejnih razsežnosti sodobnih izzivov organizirane kriminalitete, terorizma in nezakonitih migracij varnostna situacija v regiji zelo vpliva tudi na varnost...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Nekatere uporabne povezave za iskanje terminologije, povezane z EU

Nataša Skubic, 23.4.2009

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nataša Skubic, Nataša Skubic, Pravna praksa, 16-17/2009Po skoraj dveh letih in šestdesetih kotičkih smo prišli do konca. Serija evropskih terminoloških kotičkov je bila zasnovana kot nekakšna mala šola terminologije evropskega prava. Obdelali smo osnovne pojme EU in nekatere najpomembnejše institute prava EU. Trudila sem se, da bi bil pregled vsakega od...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄16-17

Zamudna sodba v socialnih sporih - da ali ne?

Avtor ni naveden, 24.4.2008

Civilni sodni postopki

, Pravna praksa, 16-17/2008Jerneja Pečnik Zadel, univ. dipl. pravnica, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Tatjana Strmljan, univ. dipl. pravnica, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri sta avtorici zaposleni. Posa...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄16-17

Bo mediacija tudi v Sloveniji zaživela in kaj vpliva na njeno uspešnost?

mag. Tanja Sekirnik, 24.4.2008

Ostalo

mag. Tanja Sekirnik, mag. Tanja Sekirnik, Pravna praksa, 16-17/2008Na področju reševanja sporov je prišlo v zadnjem desetletju prejšnjega in v začetku tega stoletja po vsem svetu do velikih sprememb in razvoja. Na to je že pred leti opozoril Uzelac,1 ki pravi, da prebivalstvo vse pogosteje spore razrešuje s pomočjo sodnega sistema, sodišča pa vse več sporov le s te...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

2018(3) 2017(4) 2016(3) 2015(2)
2014(4) 2013(2) 2012(3) 2010(1)
2009(1) 2008(3) 2007(3) 2001(4)
1998(1) 1993(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov