O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 14 (od skupaj 14)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Polstavki, vrinjeni stavki, dostavki in še kaj

dr. Nataša Hribar, 26.4.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2018V zadnjih dveh kotičkih smo prostor namenjali vejici, pa naj to temo nadaljujem tudi danes. Ogledali si bomo, kako je z vejico, kadar poved vsebuje katero od "posebnih" vrst stavkov - polstavek, pastavek, dostavek, pristavek, izpostavek ali vrinjeni stavek. Bi znali definirati, v čem se vsi ti stavki razlikujejo med seboj? Zakaj jih ne imenujemo preprosto stavki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Evropa brez hitrosti

dr. Janja Hojnik, 21.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 16-17/2017"Evropa dveh hitrosti" bo najbrž v EU postala besedna zveza leta 2017. Vsi jo uporabljajo, kritiki in zagovorniki. Kritiki izpostavljajo, da ta izraz poudarja delitve v času, ko bi morala EU biti najbolj poenotena, in da praktično pomeni vrnitev železne zavese. Izpostavljeno je tudi, da je Evropa dveh hitrosti sinonim za zmanjšanje solidarnosti do Vzhoda, marginalizacijo določenih držav, ki ne izpolnjujejo standardov razvitih držav, in da bo to počasi uničilo Unijo. Končno kritike izpostavljajo tudi, da sta sprejemanje zakonodaje in odločanje nasploh v Uniji že danes izjemno kompleksna, s sprejemom Evrope dveh hitrosti pa bi se situacija samo še poslabšala. Po drugi strani zagovorniki Evrope dveh hitrosti izpostavljajo, da ni prav, da hitrost konvoja diktira najpočasnejša ladja, da enotna velikost ne ustreza vsem in, končno, da Evropa dveh hitrosti že obstaja. Voditelji držav članic so v rimski izjavi konec marca zapisali: "Delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri," predsednik Evropske komisije Juncker pa je ob predstavitvi Bele knjige o prihodnosti EU izpostavil, da "obstaja možnost, da lahko tisti, ki želijo več, storijo več". Neke vrste kompromis pri teh diskusijah najbrž predstavlja poudarek romunskega predsednika Iohannisa, da je Evropa dveh hitrosti že realnost, a da ne sme postati cilj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Okviri in okvirji

dr. Nataša Hribar, 21.4.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2017Pred kratkim sem prebirala strokovni članek na temo pravopisa in naletela na zanimivo sklanjanje imena Mjanmar - v Mjanmarju. Gre za prevzeto poimenovanje, zato se ob njegovi rabi v slovenskem besedilu ne vprašamo brez razloga: se to prevzeto lastno ime sklanja s podaljšavo osnove (v Mjanmarju) ali ta v odvisnih sklonih ostane nepodaljšana (v Mjanmaru)? S tem se odpira večno vprašanje, katere samostalnike moškega spola z osnovo na govorjeni -r v slovenščini podaljšujemo z -j in katerih ne. Odgovor ni enostaven, razlog pa je predvsem v neustaljeni normi in mnogih dvojnicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Zanikanje

dr. Nataša Hribar, 21.4.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2016V tokratnem kotičku se bomo lotili zanikanja v slovenščini. Dotaknili se bomo predvsem nikalnega zaimka nič in pa zanikanja v nekaterih tipih povedi z nedoločnikom. Za začetek vam ponujam nekaj zgledov. Razmislite, katera od podčrtanih dvojnic se vam zdi ustreznejša. Začnimo z zaimkom nič:
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Prost pretok storitev v EU tudi za turške državljane?

Horvat Jerneja, Hojnik Janja, 23.4.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jerneja Horvat, dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 16-17/2015EU se spopada s številnimi izzivi, povezanimi s priseljevanjem iz različnih delov sveta. Odnos EU do ljudi, ki niso njeni državljani, je poln nasprotij. Po eni strani so časopisi polni člankov, obkroženih s fotografijami prijetih nezakonitih priseljencev, ki EU označujejo kot egoistično in nehumano trdnjavo. To odraža odklonilne ukrepe držav članic EU zoper državljane tretjih držav, mnogi od njih vključujejo stradanje in bivanje v zelo slabih razmerah. Po drugi strani pa vse večje priseljevanje na ozemlje EU ogroža gospodarstvo in socialne sisteme držav članic EU. Kljub vse ostrejši politiki EU do državljanov tretjih držav jih namreč danes v EU živi več kot kadarkoli prej. Ta nasprotna dejstva kažejo na to, da je EU pod pritiski zelo kompleksnih in nasprotujočih si sil, zaradi katerih je EU prisiljena vzpostavljati določena ravnotežja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Članstvo Palestine v MKS in vprašanje državnosti

Rakovec Marko, Horvat Danijela, 23.4.2015

Kaznovalno pravo

dr. Marko Rakovec, Danijela Horvat, Pravna praksa, 16-17/2015S 1. aprilom 2015 je Palestina postala država članica Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS). Glede na nejasnost statusa državnosti Palestine se postavlja vprašanje, kaj tako članstvo pomeni za državnost Palestine in prihodnje delo MKS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Čigavo je kaj?

dr. Nataša Hribar, 23.4.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2015Pred kratkim mi je v roke prišla otroška knjiga z naslovom Franceve detektivske zgodbe. K pisanju kotička me je spodbudila oblika svojilnega pridevnika Francev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Dolenje, Goričko in še kaj

dr. Nataša Hribar, 24.4.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2014Vsako jutro, ko se z avtom peljem na svoje delovno mesto, po radiu poslušam podatke o vremenskih razmerah po Sloveniji. Med kraji, v katerih ima Agencija za okolje postavljeno samodejno merilno postajo, je tudi Dolenje pri Ajdovščini. Včasih novinarjem uspe, da to krajevno ime sklanjajo pravilno, dostikrat pa tudi ne. Namesto pravilnega v Dolenjem pri Ajdovščini tako večkrat slišim slovnično napačno v *Dolenjemu pri Ajdovščini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Sašo in Saša

dr. Nataša Hribar, 25.4.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2013V tokratnem kotičku odgovarjam znanki, ki me je spraševala, kako se pregiba ime Saša, ko se to nanaša na osebo moškega spola. Čeprav smo o tej temi v kotičkih že pisali, se mi zdi, da lahko osnovna pravila sklanjanja osebnih imen ponovimo; morda pa se med bralci vendarle najde kdo, ki mu to slovnično vprašanje še vedno povzroča preglavice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Izčrpanje pravnih sredstev v kazenskem postopku

Jasna Hudej, 26.4.2012

Kazenski postopek

Jasna Hudej, Pravna praksa, 16-17/2012Z zadnjo novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je kot pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti določeno predhodno izčrpanje pravnih sredstev (tretji odstavek 68. člena ZKP-K). Novi peti odstavek 420. člena ZKP se glasi: "Na kršitve iz prvega odstavka tega člena se sme vložnik sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo." V skladu s 114. členom ZKP-K se novi peti odstavek 420. člena ZKP uporablja v postopkih, v katerih sodba na prvi stopnji do začetka uporabe tega zakona (15. maj 2012) še ni bila izdana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

O stičnosti

dr. Nataša Hribar, 26.4.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2012Pred dnevi sem se srečala z nekaj sošolci iz srednje šole. Ker se ukvarjam z jezikom, so seveda padla tudi vprašanja na to temo. Vesela sem, da nekaterim ni vseeno, ali je njihov dopis jezikovno dober ali pa zgolj (delno) sprejemljiv.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Množilni števniki

dr. Nataša Hribar, 22.4.2010

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Nekaj postopkovnih dilem pri odločanju v socialnih sporih

Aleksandra Hočevar-Vinski, 22.4.2010

Civilni sodni postopki

Aleksandra Hočevar-Vinski, Pravna praksa, 16-17/2010V zvezi z zavrženjem tožbe ter oblikovanjem izrekov sodb v socialnih zadevah se pojavlja več vprašanj. Pri iskanju odgovorov izhajam predvsem iz dveh pravil: da je socialni spor spor polne jurisdikcije in da je v teh sporih predpisana subsidiarna uporaba Zakona o pravdnem postopku (ZPP).1
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄16-17

Nekateri ustavnopravni problemi v zvezi z ZKP-1

mag. Štefan Horvat, 24.4.2008

Kazenski postopek

mag. Štefan Horvat, mag. Štefan Horvat, Pravna praksa, 16-17/2008Procesni teoretiki in tudi praktiki ocenjujejo, da je veljavni Zakon o kazenskem postopku (ZKP) nemoderen, nekonsistenten, tog, neučinkovit ter ustavnopravno sporen. Ni pa v kazenskopravni stroki soglasja o tem, kako reformirati kazenski postopek. V obrazložitvi osnutka (dela) novega Zakona o kazens...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

2018(1) 2017(2) 2016(1) 2015(3)
2014(1) 2013(1) 2012(2) 2010(2)
2008(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov