O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 12 (od skupaj 12)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Delovno- in socialnopravni položaj samozaposlenih oseb pod drobnogledom stroke

Primož Rataj, 26.4.2018

Delovna razmerja

Primož Rataj, Pravna praksa, 16-17/2018Ena od vselej aktualnih tem na področju delovnega prava in socialne varnosti je pravni položaj samozaposlenih oseb. Ta je bil predmet kritične obravnave in rdeča nit srečanja članov Društva za delovno pravo in socialno varnost, organiziranega 26. marca 2018 na PF Univerze v Ljubljani. Iztočnice za razpravo sta podala doc. dr. Luka Tičar in prof. dr. Grega Strban, vsak s svojega raziskovalnega področja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Člen 273 namesto 259. člena PDEU

Urša Ravnikar Šurk, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 16-17/2018Predsednik Sodišča EU je za rešitev zapletov z arbitražo predstavil možnost, da članici spor sodišču predložita sporazumno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Študentska lekcija

dr. Ciril Ribičič, 26.4.2018

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 16-17/2018Užival sem na predstavitvi memoranduma, s katerim želijo študenti PF Univerze v Ljubljani doseči, da bi na izpitih lahko prosto uporabljali zakonodajo. Mene so prepričali. Strinjam se, da bi tako izpiti postali koristnejši. Učenje zakonskih določb na pamet terja veliko časa in energije, ki bi jo lahko uporabili za bolj ustvarjalne vidike študija. Študent mora biti med študijem in na izpitih čim večkrat soočen s situacijami, podobnimi tistim, s kakršnimi se bo srečeval v praksi. Takrat, ko bo deloval kot pravni svetovalec sodnika ali tožilca, vodstva podjetja, lokalne skupnosti, v pravni službi državnega organa ali celo kot nosilec pravosodnih in drugih javnih funkcij, odvetnik itd. Ko bo kot pravnik dobil nalogo, ga nihče ne bo spraševal, ali in katere zakonske določbe zna na pamet, če bo le uspešno zbral in uporabil zakonske določbe, sodne odločitve domačih, tujih in mednarodnih sodišč, poiskal relevantne tuje izkušnje. Njegova naloga bo, da ponudi strokovno utemeljeno pravno rešitev ali več možnih rešitev, ki bodo zdržale presojo na sodiščih od rednega prek vrhovnega in ustavnega sodišča do evropskih sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Razmerje med kaznivimi dejanji in prekrški v zvezi s kršitvijo načela ne bis in idem

Potisk Janja, Razpet Alenka, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Janja Potisk, Alenka Razpet, Pravna praksa, 16-17/2018Določeno ravnanje lahko izpolnjuje tako zakonske znake prekrška kot tudi zakonske znake kaznivega dejanja. Predpisi Republike Slovenije in zavezujoči mednarodni akti prepovedujejo ponovno sojenje o isti stvari (ne bis in idem). Stališče Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zvezi s tem vprašanjem je zelo strogo, zato se v sodbah ESČP pogosto ugotovi kršitev tega načela, tej praksi pa sledi tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravilo de minimis o spremembah pogodb o izvedbi javnega naročila in koncesijskih pogodb

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 21.4.2017

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 16-17/2017Po ratione temporis veljavnih direktivah 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU so dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradenj javne pogodbe, ki so bodisi javno naročilo bodisi javna koncesija. Že v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2) določena"odplačnost pogodbe" oziroma opredelitev v Direktivi 2004/18/ES ("proti plačilu pisno sklenjene pogodbe", katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev) jasno nakazujeta, da gre za sinalagmatične pogodbe, pri katerih mora država za predmet javnega naročila plačati v izbrani ponudbi določeno ceno oziroma opraviti plačilo iz javnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Ugotavljanje olajševalnih in obteževalnih okoliščin v primeru sprejetega priznanja krivde in obseg sodbenih razlogov

Leon Recek, 23.4.2015

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 16-17/2015V praksi prvostopenjskih sodišč je občasno zaznati dve izstopajoči lastnosti sodb, izrečenih na podlagi sprejetega priznanja krivde, danega na predobravnavnem naroku, glede ugotovljenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Gre za skromno obrazložitev, včasih celo brez dokazne ocene, in za opiranje na dokaze, ki na naroku za izrek kazenske sankcije niso bili izvedeni. Oglejmo si problematiko na primeru treh nedavnih odločb prvostopenjskih sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Članstvo Palestine v MKS in vprašanje državnosti

Rakovec Marko, Horvat Danijela, 23.4.2015

Kaznovalno pravo

dr. Marko Rakovec, Danijela Horvat, Pravna praksa, 16-17/2015S 1. aprilom 2015 je Palestina postala država članica Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS). Glede na nejasnost statusa državnosti Palestine se postavlja vprašanje, kaj tako članstvo pomeni za državnost Palestine in prihodnje delo MKS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Trajnostna družba - kaj bi lahko prinesla slovenskim podjetjem?

mag. Žiga Rejc, 24.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 16-17/2014Poslovno okolje vse bolj zaznamujejo zahteve po izkazovanju družbeno in okoljsko odgovornih poslovnih praks, ki jih postavljajo kupci, pa tudi investitorji, (potencialni) zaposleni ter drugi deležniki: podjetja se zato v svojih poslovnih modelih vse bolj obračajo k trajnostnemu poslovanju, torej razmišljajo širše od kratkoročno usmerjenega maksimiziranja dobička kot edinega in neposrednega cilja vseh aktivnosti poslovanja. Nekateri glasniki teh sprememb so na primer gibanje za trajnostni razvoj (ang. sustainable business movement), (zeleno in) družbeno odgovorno investiranje (ang. impact investing, socially responsible investing) ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Začetek teka subjektivnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po noveli ZDR-A

mag. Ivan Robnik, 26.4.2012

Delovna razmerja

mag. Ivan Robnik, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) je v petem odstavku 88. člena določal, da mora delodajalec podati (redno) odpoved najpozneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi in najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Z novelo ZDR-A, ki je začela veljati konec novembra 2007, je bila ta določba spremenjena tako, da je v zdaj veljavnem šestem odstavku navedenega člena za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz vseh razlogov ohranjen le šestmesečni objektivni rok. Zgolj za primer odpovedi iz krivdnega razloga pa je določeno, da mora delodajalec podati odpoved tudi najpozneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga. Vrhovno sodišče se je do nove opredelitve začetka teka subjektivnega roka prvič opredelilo šele pred nedavnim in ugotovilo, da nova zakonska določba pravzaprav ne spreminja predhodne ureditve začetka teka subjektivnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pozitivni aktivizem

dr. Ciril Ribičič, 26.4.2012

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 16-17/2012Ali je mogoče govoriti o pozitivnem aktivizmu ustavnih sodnikov? Tradicionalno se (negativni) sodni aktivizem obravnava kot pristop, ki je nasproten drugi skrajnosti, pretirani zadržanosti in samoomejevanju sodnikov. Pozitivni aktivizem pa je v podobnem razmerju do (negativnega) aktivizma, kot je pozitivna diskriminacija v razmerju do (negativne) diskriminacije. Če je za (negativni) aktivizem značilna samovoljna razlaga ustave, ki ni pravno utemeljena, temveč je politično motivirana, lahko štejemo za pozitivni aktivizem tako ustvarjalno in razvojno razlago ustave, ki je v korist varstva in razvoja človekovih pravic. Ustava bi brez take razlage slej ko prej postala mrtva črka na papirju prav na področju prava človekovih pravic, katerega razvoj ne sme stagnirati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Pogled na kosti (meso in kri)

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 23.4.2009

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 16-17/2009Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Pol stoletja Evropskega sodišča za človekove pravice

dr. Ciril Ribičič, 23.4.2009

Varstvo človekovih pravic

dr. Ciril Ribičič, dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 16-17/2009Zvenelo je utopično, kot misija nemogoče, ko je Haaški kongres maja 1948 med svoje cilje zapisal skrb za varstvo človekovih pravic in osebne svobode v vsej Evropi. Na tej podlagi je Svet Evrope pred 50 leti ustanovil Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Prva leta so v Komisiji in v ESČP vsa...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

2018(4) 2017(1) 2015(2) 2014(1)
2012(2) 2009(2)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov