O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravni napovednik

Patricij Maček, 21.4.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 16-17/2017Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Optimizem volje

dr. Andraž Teršek, 21.4.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 16-17/2017Noama Chomskega so ob enem od njegovih številnih javnih nastopov vprašali, kaj naj glede družbenega stanja in dogajanja storijo mladi danes. Odgovoril je približno takole: "Ko sem bil šestega avgusta 1945 star šestnajst let in sem izvedel za odvrženje dveh atomskih bomb, na Hirošimo in Nagasaki, so šli vrstniki in drugi ljudje po svojih opravkih, na športne aktivnosti ipd. Sam pa sem šel za nekaj ur v gozd razmišljat. Odločil sem se, da bom temu posvetil življenje." In temu je posvetil življenje: branju, študiju, mišljenju, raziskovanju, pisanju in predavanjem. Je eden največjih svetovnih mislecev, intelektualcev, izobražencev, predvsem pa neumoren analitik družbenega dogajanja in oster kritik politike vsakokratne strankarsko-menedžerske oblasti v ZDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Evropsko sodišče za človekove pravice vis-a-vis Sodišču Evropske unije - tehtanje med svobodo izražanja in avtorsko pravico v spletnem okolju

Suzana Pecin, 21.4.2017

Varstvo človekovih pravic

Suzana Pecin, Pravna praksa, 16-17/2017Ravnotežje med svobodo izražanja in avtorsko pravico lahko vzpostavljamo s pomočjo pravne ureditve na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni. Svoboda izražanja je tako varovana z 19. členom Univerzalne deklaracije človekovih pravic, 10. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), 11. členom Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina) in z nacionalnimi ustavami. Avtorska pravica je varovana s 1. členom 1. dodatnega protokola k EKČP, drugim odstavkom 17. člena Listine, sekundarnim pravom Evropske unije (EU) in z nacionalno zakonodajo. Ker so omenjene pravne podlage splošne narave, je treba za vzpostavitev natančne meje med svobodo izražanja in avtorsko pravico oceniti tudi sodno prakso, v kateri je bodisi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) bodisi Sodišče EU že tehtalo omenjeni pravici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Obseg odločanja o dovoljenosti dokazov na predobravnavnem naroku

mag. Aleksander Karakaš, 21.4.2017

Civilni sodni postopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 16-17/2017Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je bil v kazenski postopek pred glavno obravnavo uveden poseben, predobravnavni narok (členi 285.a-285.f ZKP). Na naroku, katerega splošni namen je preizkus možnosti za izrek sodbe brez glavne obravnave ali možnosti za njen hitrejši oziroma čim manj oviran potek, se obdolženec izjavi o krivdi za kaznivo dejanje (člena 285.b in 285.c ZKP), odpove določenim pravicam (285.f člen ZKP), poda dokazne in druge procesne predloge ter predlaga izločitev nedovoljenih dokazov (285.d člen ZKP). Ker morebitno obdolženčevo priznanje krivde zaradi predpisanih pogojev za njegovo veljavnost iz točk 1-3 prvega odstavka 285.c člena ZKP ni identično dotedanjemu priznanju krivde v okviru zaslišanja na policiji (prvi odstavek 148.a člena ZKP) ali potem pred preiskovalnim sodnikom (prvi odstavek 178. člena ZKP) ter še kasneje v zagovoru na glavni obravnavi (prvi odstavek 324. člena ZKP) in ker dejansko izključuje najpomembnejše procesno dejanje kazenskega postopka (glavna obravnava), ki je ne nazadnje civilizacijska pridobitev, je razumljivo, da je bilo v primerjavi z ostalimi možnostmi deležno največjega strokovnega zanimanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Spornost prakse neobrazloževanja sklepov o nesprejetju v obravnavo

mag. Matevž Krivic, 21.4.2017

Ustavno sodišče

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 16-17/2017Članek dr. Jerneja Letnarja Černiča v zadnji številki PP ni edini, ki je v zadnjem času kritično obravnaval tudi zame skrajno sporno prakso nesprejemanja ustavnih pritožb v obravnavo, in sicer brez navedbe in utemeljitve razlogov za tako odločitev. Avtor pa v tem članku ne problematizira samo prej omenjene prakse, kar se vidi zlasti iz naslova članka in delno tudi iz vsebine, ampak gre njegova kritika širše - tudi (ali celo predvsem?) zoper premajhno število vsebinsko obravnavanih ustavnih pritožb, v zadnjih letih le od dva do pet odstotkov letno. Čeprav se tudi v tem delu kritike z avtorjem pretežno strinjam (zlasti s tem, da bi v pravno in drugače še neustaljenih tranzicijskih državah s šibkim rednim sodstvom ta odstotek moral biti višji), se bom v tokratnem odzivu omejil samo na spornost prakse odločitev brez obrazložitve, da se ustavna pritožba ne sprejme v obravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Vsebina PP št.16-17/2017

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/20173 UVODNIK dr. Andraž Teršek Optimizem volje 6-8 ČLOVEKOVE PRAVICE Suzana Pecin Evropsko sodišče za človekove pravice vis-?-vis Sodišču Evropske unije - tehtanje med svobodo izražanja in avtorsko pravico v spletnem okolju 8-9 USTAVNO PRAVO mag. Mat
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravilo de minimis o spremembah pogodb o izvedbi javnega naročila in koncesijskih pogodb

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 21.4.2017

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 16-17/2017Po ratione temporis veljavnih direktivah 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU so dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradenj javne pogodbe, ki so bodisi javno naročilo bodisi javna koncesija. Že v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2) določena"odplačnost pogodbe" oziroma opredelitev v Direktivi 2004/18/ES ("proti plačilu pisno sklenjene pogodbe", katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev) jasno nakazujeta, da gre za sinalagmatične pogodbe, pri katerih mora država za predmet javnega naročila plačati v izbrani ponudbi določeno ceno oziroma opraviti plačilo iz javnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

V senci ideoloških izzivov v globalni areni je začel veljati novi sporazum WTO o olajševanju trgovine blaga

dr. Irena Peterlin, 21.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 16-17/2017Dne 22. februarja 2017 je začel veljati nov sporazum Svetovne trgovinske organizacije (WTO). O novem sporazumu WTO o olajševanju trgovine (ang. Trade Facilitation Agreement, v nadaljevanju: TFA) ni bilo veliko slišati, saj naslovnice časopisov polnijo druge teme, ki se nanašajo na trgovino na ravni držav, kot so: uvajanje zaščitnih ukrepov držav, nacionalni protekcionizem, grožnje s trgovinskimi vojnami in aktualni pogledi nacionalnih držav na svetovni gospodarski red. Ideološke premike in družbeno nezadovoljstvo z ekonomskimi integracijami in svobodno trgovino najbolje ponazarjata brexit in zmaga Donalda J. Trumpa na volitvah za ameriškega predsednika, ki sta posledično izzvala vprašanje legitimnosti EU v regiji in WTO na globalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravica do pozabe v praksi evropskih sodišč

Helena Uršič, 21.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Helena Uršič, Pravna praksa, 16-17/2017Sodišče EU je v odmevni sodbi Google Spain vzpostavilo pravico do pozabe (ang. right to be forgotten). Gre za pravico posameznika, da pod določenimi pogoji zahteva umik rezultatov iskanja njegovega imena od ponudnika spletnega iskalnika, če obdelava teh podatkov iz določenih razlogov (predvsem če so podatki nepopolni, netočni ali neažurni) ni (več) v skladu z veljavnimi določbami direktive o varstvu osebnih podatkov. Odločitev je močno odmevala v medijih, pri uporabnikih spleta pa je okrepila upanje, da bodo vsaj do določene mere lahko ponovno vzpostavili nadzor nad svojimi podatki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Okrogla miza: Zavedanje nevarnosti populizma in fašizma - kaj s svobodo izražanja in kako z mediji

dr. Andraž Teršek, 21.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 16-17/2017Na Bledu so se dne 6. in 7. aprila 2017 odvijali 3. dnevi prava zasebnosti in svobode izražanja v organizaciji GV Založba, IUS Software. Dne 7. aprila se je na dnevnem redu zvrstila okrogla miza z naslovom "Zavedanje nevarnosti populizma in fašizma - kaj s svobodo izražanja in kako z mediji", ki jo je vodila dr. Nataša Pirc Musar iz odvetniške družbe Pirc Musar. Pri okrogli mizi so poleg dr. Andraža Terška sodelovali še dr. Bernard Nežmah, sociolog in publicist, ter Tjaša Slokar Kos, odgovorna urednica informativnega programa moderatorke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Boj konceptov

Primož Cencelj, 21.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Primož Cencelj, Pravna praksa, 16-17/2017Kdo bi si pred šestdesetimi leti mislil, da si bo mogoče odpreti bančni račun samo v petnajstih minutah na osebni elektronski napravi v domačem okolju. Že telefon je bil relativna redkost, kaj šele bolj napredni električni aparati, ki so po drugi svetovni vojni šele dobro prihajali na potrošniški trg. O brezžični telefoniji in spletu so teoretizirali samo na katedri kake univerze, banke pa so bile trdnjave, v katerih sta bili zgoščeni moč in oblast. Po njihovem je že neka družbena čast imeti bančni račun, stati v vrsti za storitve in samodejno plačevati visoke stroške bančnega poslovanja. Kjer je skoncentrirana moč, pa sta navadno tudi politika in nacionalni interes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Slabi zgledi vlečejo tudi sodnike

mag. Igor Strnad, 21.4.2017

Civilni sodni postopki

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 16-17/2017Pred različnimi sodišči prve stopnje z območja Višjega sodišča v Mariboru tečejo številni spori oškodovancev, ki od pravne osebe s sedežem v Republiki Avstriji zahtevajo plačilo denarne odškodnine za povzročeno škodo. V teh sporih je toženka v odgovoru na tožbo podala tudi ugovor "mednarodne nepristojnosti slovenskih sodišč" in predlagala, da se slovensko sodišče "razglasi za nepristojno".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Dopolnilno usposabljanje nepremičninskih posrednikov

mag. Suzana Pisnik, 21.4.2017

Uprava

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 16-17/2017V skladu z 2. točko 2. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) je nepremičninski posrednik oziroma nepremičninska posrednica (v nadaljnjem besedilu: nepremičninski posrednik) opredeljena kot fizična oseba, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma na drugi pravni podlagi, ima licenco pristojnega ministrstva za opravljanje poslov posredovanja in je vpisana v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravne posledice dedne nevrednosti

mag. Polona Kukovec, 21.4.2017

Dedovanje

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 16-17/2017Dedna nevrednost je institut, ki v primerih hujših prekršitev zoper zapustnika dediču prepreči dedovanje tako na podlagi zakona kot na podlagi oporoke. Razloge dedne nevrednosti Zakon o dedovanju (ZD) v 126. členu taksativno našteva in nato v naslednjem členu določa pravne posledice za potomce dedno nevrednega (prvi odstavek 127. člena ZD). Na prvi pogled se zdi, da se besedilo prvega odstavka 127. člena ZD nanaša tako na zakonito kot tudi na oporočno dedovanje, vendar pa po mojem mnenju sistematična razlaga določb ZD nujno vodi do sklepa, da je prvi odstavek 127. člena ZD dobesedno uporabljiv le v primeru dedovanja na podlagi zakona, ne pa tudi v primeru dedovanja na podlagi oporoke. Namen prispevka ni celovita teoretična obdelava instituta dedne nevrednosti, temveč prikaz njegove aplikacije na hipotetičnem primeru. V prispevku bom osvetlila pojem vstopne pravice in argumentirala, da vstopna pravica pri oporočnem dedovanju ne pride v poštev. V nadaljevanju se bom vprašala, kdo deduje delež dedno nevrednega v primeru dedovanja na podlagi zakona in kdo v primeru dedovanja na podlagi oporoke. Sklepno pa bom pokazala na procesno razsežnost zastavljenega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Predlog Zakona o probaciji

mag. Jasmina A. Tabaković, 21.4.2017

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 16-17/2017Vlada je marca sprejela predlog Zakona o probaciji (v nadaljevanju predlog ZOP) in ga v sklopu paketa sprememb kazenskopravne zakonodaje predložila v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru. V slovenski pravni prostor se probacijska služba uvaja kot instrument resocializacije storilcev kaznivih dejanj z institucionalno organiziranim centralnim organom, Upravo Republike Slovenije za probacijo, ter z mrežo probacijskih enot, ki bodo v primeru izrečenih ali določenih skupnostnih sankcij celovito obravnavale storilce in žrtve kaznivih dejanj. Slovenija se bo tako pridružila skupini držav, ki s probacijskimi službami skrbijo za rehabilitacijo in resocializacijo oseb, ki se znajdejo v navzkrižju z zakonom, kar naj bi prek generalne in specialne prevencije vodilo k zmanjševanju kriminalitete, prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora in k povečanju varnosti ljudi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Evropa brez hitrosti

dr. Janja Hojnik, 21.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 16-17/2017"Evropa dveh hitrosti" bo najbrž v EU postala besedna zveza leta 2017. Vsi jo uporabljajo, kritiki in zagovorniki. Kritiki izpostavljajo, da ta izraz poudarja delitve v času, ko bi morala EU biti najbolj poenotena, in da praktično pomeni vrnitev železne zavese. Izpostavljeno je tudi, da je Evropa dveh hitrosti sinonim za zmanjšanje solidarnosti do Vzhoda, marginalizacijo določenih držav, ki ne izpolnjujejo standardov razvitih držav, in da bo to počasi uničilo Unijo. Končno kritike izpostavljajo tudi, da sta sprejemanje zakonodaje in odločanje nasploh v Uniji že danes izjemno kompleksna, s sprejemom Evrope dveh hitrosti pa bi se situacija samo še poslabšala. Po drugi strani zagovorniki Evrope dveh hitrosti izpostavljajo, da ni prav, da hitrost konvoja diktira najpočasnejša ladja, da enotna velikost ne ustreza vsem in, končno, da Evropa dveh hitrosti že obstaja. Voditelji držav članic so v rimski izjavi konec marca zapisali: "Delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri," predsednik Evropske komisije Juncker pa je ob predstavitvi Bele knjige o prihodnosti EU izpostavil, da "obstaja možnost, da lahko tisti, ki želijo več, storijo več". Neke vrste kompromis pri teh diskusijah najbrž predstavlja poudarek romunskega predsednika Iohannisa, da je Evropa dveh hitrosti že realnost, a da ne sme postati cilj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Rok za vložitev predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017Določbe 129.a člena ZKP, 13. člena ZIKS-1 pa tudi 86. člena KZ-1 ne omogočajo sklepa, da lahko obsojenec tudi po preteku petnajstdnevnega roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, ko je že na prestajanju kazni, poda predlog za alternativno izvrševanje kazni zapora, z nadomestitvijo kazni zapora z delom v splošno korist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pasti ekonomsko najugodnejše ponudbe kot merila za izbor ponudnika po ZJN-3

mag. Matjaž Kovač, 21.4.2017

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 16-17/2017Javna naročila naročnik odda na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ekonomsko najugodnejša ponudba mora biti ocenjena glede na najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, pri čemer bi moral biti vedno upoštevan vidik cene ali stroškov. Oceno ekonomsko najugodnejše ponudbe je mogoče izvesti tudi zgolj na podlagi cenovne ali stroškovne učinkovitosti. Prav tako se ustrezni standardi kakovosti določijo tudi s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo javnega naročila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Še vedno o uradu evropskega javnega tožilca

dr. Primož Gorkič, 21.4.2017

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2017V Coimbri je 29. in 30. marca potekal simpozij ECLAN-a, akademske mreže za evropsko kazensko pravo. V središču pozornosti je bilo zadnje besedilo osnutka uredbe o uradu evropskega javnega tožilca (EJT) z dne 31. januarja 2017. Ker med državami članicami ni soglasja za uvedbo urada EJT, je skupina držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, sprožila mehanizem okrepljenega sodelovanja na podlagi prvega odstavka 86. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pobot odpravnine v individualnem delovnem sporu

mag. Nina Kristarić, 21.4.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Kristarić, Pravna praksa, 16-17/2017Odpravnina je izplačilo delavcu, ki ga mora v zakonsko določenih primerih izplačati delodajalec zaradi prenehanja delovnega razmerja. Odpravnina daje delavcu vsaj začasno socialno varnost ob izgubi zaposlitve in je odmena za dotedanje delo pri delodajalcu. Če delodajalec svoje obveznosti ne izpolni, lahko delavec ta denarni znesek izterja v individualnem delovnem sporu. Vprašanje pa je, ali lahko delodajalec glede na 136. člen ZDR-1 v takem primeru uveljavi v pobot terjatev, ki jo ima sam do delavca, če delavec ni dal soglasja za pobot.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Nadaljevanje študija in vrednotenje učnega uspeha v srednji šoli v tujini

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017Dijakinja je zaključila srednješolsko izobraževanje na Evropski šoli v Bruslju, nakar se je želela prek centralnega vpisnega mesta VPIS vpisati na medicinsko fakulteto (MF). VPIS je po prevedbi ocen ugotovil, da dijakinja pogojev za vpis na MF ne izpolnjuje, zato vpis na želeno fakulteto ni bil možen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017 11. april - umik predloga za razpis posvetovalnega referenduma o spremembi zakona, ki ureja denacionalizacijo o načinu vračila naravnih vrednot denacionalizacijskim upravičencem, - novo besedilo predloga zakona o spremembah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Od 11. do 17. aprila

Patricij Maček, 21.4.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 16-17/2017 Torek, 11. 4. Varstvo narodnih manjšin. Delegacija Svetovalnega odbora Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (Odbor), ki deluje pri Svetu Evrope, je v okviru tridnevnega obiska Slovenije obiskala tudi Varuha človekovih pravic (Varuh). Temeljni cilj pogovorov je
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Evropa

Patricij Maček, 21.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 16-17/2017 Torek, 11. 4. Razvojna pomoč. Najnovejši podatki kažejo, da so Evropska unija (EU) in njene države članice leta 2016 še dodatno utrdile svoje vodilno mesto kot največje donatorke razvojne pomoči v svetu. Lanskih 75,5 milijarde evrov pomoči predstavlja 11-odstotno poveča
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Okviri in okvirji

dr. Nataša Hribar, 21.4.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2017Pred kratkim sem prebirala strokovni članek na temo pravopisa in naletela na zanimivo sklanjanje imena Mjanmar - v Mjanmarju. Gre za prevzeto poimenovanje, zato se ob njegovi rabi v slovenskem besedilu ne vprašamo brez razloga: se to prevzeto lastno ime sklanja s podaljšavo osnove (v Mjanmarju) ali ta v odvisnih sklonih ostane nepodaljšana (v Mjanmaru)? S tem se odpira večno vprašanje, katere samostalnike moškega spola z osnovo na govorjeni -r v slovenščini podaljšujemo z -j in katerih ne. Odgovor ni enostaven, razlog pa je predvsem v neustaljeni normi in mnogih dvojnicah.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

< Vsi
2017(44)
> April(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČDĐEFG H IJK LM NOP QR S Š T U V WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov