O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 48)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Preiskavo (hišno in osebno) odredi sodišče na pisni predlog (upravičenega) tožilca

Nina Jerala, 26.4.2012

Kazenski postopek

Nina Jerala, Pravna praksa, 16-17/2012S tem besedilom je Vrhovno sodišče na občni seji 6. aprila 2012 sprejelo načelno pravno mnenje, ki se nanaša na 214. člen in prvi odstavek 215. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Prvi odstavek 215. člena ZKP določa, da preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo, pri čemer ne pove, na čigav predlog jo odredi. Ta določba se je po ustaljeni sodni praksi uporabljala tako, da so preiskovalni sodniki veliko večino odredb za hišno in osebno preiskavo v predkazenskem postopku izdali na pobudo policistov, kar pravzaprav pomeni po uradni dolžnosti, ker policija ni stranka (pred)kazenskega postopka. Tako prakso je prekinilo Vrhovno sodišče s sprejetjem obravnavanega načelnega pravnega mnenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pridobivanje podatka o tem, ali je bil pes cepljen

Irena Vovk, 26.4.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Posameznika je ugriznil neznan pes, ki je bil privezan na klopco, zato je poklical policijo, ki je primer tudi obravnavala. Na urgenci so ga cepili proti tetanusu, proti steklini pa bi se moral cepiti le, če pes ni bil cepljen. Vendar mu ne na policijski postaji ne na veterinarski upravi niso dali zahtevanega podatka o tem, ali je bil pes cepljen proti steklini ali ne, saj naj do tega podatka ne bi bil upravičen. Kje torej lahko posameznik pridobi tak podatek?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Izčrpanje pravnih sredstev v kazenskem postopku

Jasna Hudej, 26.4.2012

Kazenski postopek

Jasna Hudej, Pravna praksa, 16-17/2012Z zadnjo novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je kot pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti določeno predhodno izčrpanje pravnih sredstev (tretji odstavek 68. člena ZKP-K). Novi peti odstavek 420. člena ZKP se glasi: "Na kršitve iz prvega odstavka tega člena se sme vložnik sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo." V skladu s 114. členom ZKP-K se novi peti odstavek 420. člena ZKP uporablja v postopkih, v katerih sodba na prvi stopnji do začetka uporabe tega zakona (15. maj 2012) še ni bila izdana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Aktualno iz zakonodaje

mag. Jasmina Cigrovski, 26.4.2012

Ostalo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 16-17/2012Pregled slovenske zakonodaje Prenosi avtorskih del prek interneta Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije je izdalo dve tarifi za prenose avtorskih del prek interneta. Nadomestilo za prenose več avtorskih del v enem prenos
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pravica do odsotnosti z dela zaradi priprave na strokovni izpit

mag. Nataša Belopavlovič, 26.4.2012

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 16-17/2012Smo socialnovarstveni zavod. Delavka je pri nas zaposlena že nekaj let za določen čas zaradi neustrezne izobrazbe na delovnem mestu skupinski habilitator. Delavka ima od novembra 2011 ustrezno izobrazbo, to je prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike (prof. def.). Prijavlja se na strokovni izpit, zato nas zanima, kako je z izrednim dopustom za strokovni izpit. • Koliko izrednega dopusta ji pripada oziroma koliko smo ji ga dolžni dati? Z delavko imamo sklenjeno pogodbo o pravici do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja, v kateri je zapisano: "Delodajalec se s to pogodbo obveže, da bo: omogočil koriščenje izrednih dopustov, tako, da bo omogočil študentki ob delu en dan odsotnosti z dela za dan, ko opravlja izpit; izplačeval nadomestilo plače za dneve odsotnosti z dela zaradi opravljanja študijskih obveznosti." V Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva je sicer v zadnjem odstavku 12. člena navedeno, da pripravniku VII. stopnje pripada 12 dni za pripravo na strokovni izpit. Delavka pri nas ni opravljala pripravništva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Sprejem zakonov po razpustu Državnega zbora

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije niso v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Še o sodni prodaji nepremičnine za poplačilo bagatelnega dolga

Marta Dominika Jelačin, 26.4.2012

Civilni sodni postopki

Marta-Dominika Jelačin, Pravna praksa, 16-17/2012Ko sem v Pravni praksi, št. 10/2012 in 11/2012, prebirala odzive pravne stroke o izvršbi v člankih Kdo je tu nor, Država ni Shylock, Sapienti sat (za pametnega je dovolj besed) in Izvršba na nepremičnine za poplačilo bagatelnih terjatev, sem imela občutek, da je pravu odbila zadnja ura. Avtorji člankov višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani dr. Vesna Bergant Rakočević, odvetnik v Ljubljani mag. Janez Tekavec, podpredsednica Vrhovnega sodišča RS mag. Nina Betteto in profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Aleš Galič so branili ravnanje sodnice, ki je vodila izvršilni postopek proti dolžniku zaradi izterjave glavnice v višini 124,38 evra, ki se je končal z izvršbo na njegovo hišo. Ti avtorji zagovarjajo pravno ureditev v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), iz katerega malodane izhaja, da je upnik kralj postopka, pred katerim se mora dolžnik braniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Omejitev stikov otroka s priprtim očetom

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Zadeva št. 11.0-3/2011 z dne 8. avgusta 2011 Pobudnik, ki je bil v priporu, je navajal posege v svoje pravice in v pravice svojega otroka. Odkar je v priporu, nima stikov z otrokom. Navajal je, da stikov ni zaradi prepovedi strokovne delavke centra za socialno delo (CSD). CSD je v odgovoru
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Z dodatnim revizorjevim pregledom nad probleme realnega izkazovanja poslovanja finančnih institucij v času recesije

mag. Mojca Kunšek, 26.4.2012

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 16-17/2012V času finančne krize, ko trg vrednostnih papirjev komaj še deluje, gospodarstvo pa se ukvarja z lastnim preživetjem, je velik izziv realni prikaz poslovanja finančnih institucij. Gospodarska kriza se namreč odraža tudi v poslovanju bank, v odpisih finančnih naložb, ki naj bi jih nadomestila prepogosto omenjena dokapitalizacija bank. Dodatna preverjanja poslovanja bank so tako nujna, vsebino dodatnega revizorjevega pregleda pa določa Sklep o najmanjšem obsegu in vsebini dodatnega revizijskega pregleda glede izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji v bankah in hranilnicah (v nadaljevanju Sklep).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Začetek teka subjektivnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po noveli ZDR-A

mag. Ivan Robnik, 26.4.2012

Delovna razmerja

mag. Ivan Robnik, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) je v petem odstavku 88. člena določal, da mora delodajalec podati (redno) odpoved najpozneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi in najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Z novelo ZDR-A, ki je začela veljati konec novembra 2007, je bila ta določba spremenjena tako, da je v zdaj veljavnem šestem odstavku navedenega člena za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz vseh razlogov ohranjen le šestmesečni objektivni rok. Zgolj za primer odpovedi iz krivdnega razloga pa je določeno, da mora delodajalec podati odpoved tudi najpozneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga. Vrhovno sodišče se je do nove opredelitve začetka teka subjektivnega roka prvič opredelilo šele pred nedavnim in ugotovilo, da nova zakonska določba pravzaprav ne spreminja predhodne ureditve začetka teka subjektivnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Brezplačen prevoz učencev

Irena Vovk, 26.4.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o osnovni šoli (ZOsn) v 56. členu določa, da ima učenec pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole oziroma ne glede na oddaljenost v 1. razredu, v drugih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Ker zakonodaja ne opredeljuje podrobneje postopka podelitve pravice do brezplačnega prevoza, ima osnovna šola možnost, da sama izvaja prevoze otrok, lahko pa se dogovori z lokalno skupnostjo, da ta izbere prevoznika. Če lokalna skupnost želi zagotoviti sredstva za posameznega učenca, ki mu pripada pravica do brezplačnega prevoza, potrebuje seznam otrok posamezne šole (tj. ime in priimek učenca, njegov naslov, okoliš osnovne šole, v katerem otrok prebiva, in razlog, zaradi katerega je upravičen do brezplačnega prevoza), ki so upravičeni do brezplačnega prevoza. Ali je posredovanje vseh teh podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Razsojeno

Toni Tovornik, 26.4.2012

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 16-17/2012Sklep o izvršbi na podlagi menice Dolžnik je vložil ugovor zoper sklep o predhodni odredbi zaradi zavarovanja upnikove terjatve, vendar je sodišče prve stopnje ugovor z novim sklepom zavrnilo. Zoper ta sklep se je dolžnik pritožil, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava, ter predlagal spremembo tega sklepa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Reševanje sporov med operaterji in uporabniki elektronskih komunikacij

Mark Pohar, 26.4.2012

TRGOVINA

Mark Pohar, Pravna praksa, 16-17/2012V PP, št. 13/2012, je bil objavljen članek mag. Boštjana Rejca, v katerem avtor kritično oceni odločitve Upravnega sodišča, povezane s spori med potrošniki in ponudniki elektronskih komunikacij. Pri tem se obregne tudi ob Agencijo za pošto in elektronske komunikacije RS (APEK), ki naj bi z zapletenimi postopki načrtno ovirala potrošnike pri učinkovitem varstvu njihovih pravic. To seveda ne drži. Kljub temu namen tega prispevka ni polemizirati o primernosti konkretnih odločitev regulatorja oziroma sodišč, temveč osvetliti problematiko z vidika veljavne zakonske ureditve, ki jo mag. Rejc v svojem članku pušča ob strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Kako naj zapustnikov upnik doseže ločitev zapuščine?

mag. Nana Weber, 26.4.2012

Dedovanje

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 16-17/2012Ločitev zapuščine (separatio bonorum), kot jo opredeljuje 143. člen Zakona o dedovanju (ZD), je namenjena zaščiti in poplačilu zapustnikovih upnikov. Z zahtevo po ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja lahko ti dosežejo, da se podedovano premoženje dediča loči od njegovega siceršnjega (prejšnjega) premoženja. S tem se dediču onemogoči, da razpolaga s stvarmi in pravicami iz zapuščine, dokler niso poplačani zapustnikovi upniki, ki so zahtevali ločitev. O ločitvi zapuščine ZD vsebuje zgolj skope tri odstavke v 143. členu, zato v praksi ni vedno jasno, kaj mora narediti upnik zapustnika, da dobi položaj ločitvenega upnika, ki ga varuje omenjena določba ZD.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pravica do vode

Gašper Adamič, 26.4.2012

Človekove pravice

Gašper Adamič, Pravna praksa, 16-17/2012Pravica do vode je človekova pravica, čeprav je nobena listina pravic ne omenja izrecno. Na prvi pogled se zdi, da so listine človekovih pravic nanjo pozabile, toda pravica do vode je tako temeljna in nepogrešljiva, da brez nje ni mogoče zagotoviti cele vrste drugih temeljnih pravic, od človekovega dostojanstva in nedotakljivosti njegovega življenja do posebnega varstva otrok, pravice ljudi do zdravega življenjskega okolja in drugih temeljnih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov

dr. Jurij Toplak, 26.4.2012

Politične stranke

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 16-17/2012Dvanajst let bo minilo od ustavne spremembe, po kateri morajo volivci dobiti "odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom". V Državnem zboru so bili poraženi vsi dosedanji poskusi spremembe volilnega sistema, vedno pa je bil predlagan sistem list z enim preferenčnim glasom. Stroka je naklonjena tudi sistemu enega prenosljivega glasu (ang. Single-Transferable-Vote - STV), za katerega pa v javnosti še ni posluha, saj naj bi bil prezapleten. V tem članku predstavljam v Sloveniji manj znan, a zelo preprost volilni sistem, ki omogoča široke možnosti vpliva volivcev na poimensko sestavo parlamenta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Ali je etika (lahko) dejavnik odločanja tudi v javni upravi?

dr. Polonca Kovač, 26.4.2012

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 16-17/2012V zadnjem času se dokaj pogosto razpravlja o etiki, odgovornosti in morali tudi v različnih pravnih postopkih, saj kritično družbeno stanje erozije vrednot in virov ter interesni naboji odpirajo nova in nova vprašanja. Pri pravnem odločanju in snovanju javnih politik pa ima posebno vlogo javna uprava. A pogosto je slišati, da naj bi uradniki pač morali samo upoštevati predpis, bolj ali manj mehanistično, saj vrednotenje oziroma določanje javne koristi pri sprejemu predpisa in opredelitvi upravnega razmerja ni v njihovi domeni. Je res tako oziroma do katere mere, se je postavilo tudi vprašanje ob posvetu o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru v organizaciji Komisije za preprečevanje korupcije, ki je bil organiziran 9. decembra 2011 in na podlagi katerega Komisija pripravlja spomladi 2012 posebno monografijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Policijska uporaba plinskega razpršilca, fizične sile in palice

dr. Miroslav Žaberl, 26.4.2012

Uprava

dr. Miroslav Žaberl, Pravna praksa, 16-17/2012Fizična sila je vrsta prisilnega sredstva, s katerim se najverjetneje najbolj neposredno deluje na ljudi. Pri tem policist z uporabo lastnega telesa oziroma sile lastnega telesa obvladuje upiranje osebe ali preprečuje njen napad. Gre torej za neposredno fizično soočenje upirajoče se osebe ali napadalca s policistom. Podobno je pri uporabi palice, s tem da pri tej obliki policist za dosego cilja uporabi silo predmeta. Pri uporabi plinskega razpršilca policist s pomočjo utekočinjenega plina deluje na dihalne organe upirajoče se osebe ali osebe, ki napada, in tako doseže izpolnitev policijske naloge. V prispevku odpiram nekatere pravne in dejanske dileme normativne ureditve teh vrst policijskih prisilnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Dokazno breme v primerih diskriminacije pri zaposlovanju

Katarina Vatovec, 26.4.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 16-17/2012Neizbranemu kandidatu za zaposlitev, ki sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje, navedene v razpisu za prosto delovno mesto, pravo EU ne daje pravice do dostopa do informacije, ali je delodajalec zaposlil drugega kandidata. Tako je odločilo luksemburško Sodišče v nedavno izrečeni sodbi v zadevi Meister in s tem potrdilo svojo sodbo v zadevi Kelly, v kateri je že razlagalo določbo o dokaznem bremenu v primerih diskriminacije na podlagi spola, starosti oziroma narodnosti. Zaradi ohranitve ravnotežja med tožečo (kandidat) in toženo stranko (delodajalec) v konkretnem sporu pa je Sodišče po zgledu sodbe v zadevi Kelly vendarle relativiziralo svojo odločitev s tem, ko je opozorilo nacionalna sodišča, da v takih sporih preverijo, ali je toženčeva zavrnitev vsakršnega dostopa do informacij upoštevna v okviru dokazovanja dejstev, iz katerih je mogoče sklepati na obstoj diskriminacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Tembatsu - druga od suhih krav

dr. Albin Igličar, 26.4.2012

Kultura in umetnost

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 16-17/2012Med slovensko inteligenco se sicer počasi, a vztrajno širijo spoznanja in ideje, ki jih v naš prostor in čas prinašajo knjige dr. Boštjana M. Zupančiča. Med njimi še zlasti izstopa v preteklem letu objavljena študija z naslovom Tembatsu (božja kazen) (samozaložba, Strasbourg 2011, 253 strani). Če iz knjige, ki jo je treba brati počasi in zbrano, ob filozofskih, bioloških, psiholoških ter socioloških vidikih izpostavimo pravni epifenomen, je vendar nujno vsa avtorjeva spoznanja o pravnem redu ves čas povezovati z dogajanji v pojavih, ki jih klasična pravna teorija poimenuje materialni pravni viri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Prenova notarske tarife

Irena Vovk, 26.4.2012

Odvetništvo in notariat

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Notarji so kot nosilci javne službe soodgovorni za razmere v Sloveniji in morajo tako kot drugi nosilci javnih pooblastil prevzeti del odgovornosti. Glede na splošno gospodarsko krizo je tako realno pričakovanje javnosti, da bi se notarska tarifa v posameznih postavkah znižala, je 19. aprila na srečanju s predsednico Notarske zbornice Slovenije Marjano Tičar Bešter dejal minister za pravosodje dr. Senko Pličanič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

S "supervarčevalnim" zakonom nad socialno državo

dr. Katarina Šoltes, 26.4.2012

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Uprava

dr. Katarina Šoltes, Pravna praksa, 16-17/2012Kafka v Procesu znameniti dialog med jetniškim kaplanom in K. sklene takole: "Ne," je rekel duhovnik, "ne smemo vsega imeti za resnično, to moramo imeti samo za nujno." "Žalostna misel," je rekel K. "S tem postane laž svetovni red." Nenehno poslušamo mantro, da moramo imeti "varčevalne" ukrepe za nujne, ker da sploh nimamo drugih alternativ. Čeprav v resnici niti ne vemo, ali so ti sploh primerni za izhod iz krize, o čemer dvomijo številni ugledni strokovnjaki, in čeprav v resnici vsi vemo, da bodo ti ukrepi zmanjšali ekonomske, socialne in kulturne pravice ter postopoma izvotlili socialno državo. Grčija je žalosten primer take prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 26.4.2012

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Hector Olasolo Essays on International Criminal Justice (Hart Publishing, 2012, 256 strani) Zločini in grozodejstva imajo nedoumljiv in dolgotrajen učinek na katerokoli družbo, v kateri so se dogajali, zato je še zlasti pomembno, da spoznamo, da ti zločini niso neizogibni: zahtevajo
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

O stičnosti

dr. Nataša Hribar, 26.4.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2012Pred dnevi sem se srečala z nekaj sošolci iz srednje šole. Ker se ukvarjam z jezikom, so seveda padla tudi vprašanja na to temo. Vesela sem, da nekaterim ni vseeno, ali je njihov dopis jezikovno dober ali pa zgolj (delno) sprejemljiv.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Nemo enim potest personam diu ferre, ficta cito in naturam suam recidunt

Janez Kranjc, 26.4.2012

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 16-17/2012Rek je vzet iz Senekovega spisa o dobrosrčnosti (De Clementia I, 1, 6). V slovenskem prevodu bi se glasil "Nihče namreč ne more dolgo nositi maske; kar je hlinjeno, se kmalu vrne v svojo resnično naravo". Seneka je napisal spis o dobrosrčnosti za svojega učenca Nerona, ko je ta leta 54 zasedel cesarski prestol. Komaj sedemnajstletnemu cesarju je poskušal svetovati, kako naj ravna. Skušal ga je prepričati, da je dober le tisti vladar, ki izvršuje svojo oblast zmerno in s prizanesljivostjo ter brzda svoja čustva in častihlepnost.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

< Vsi
2012(48)
> April(48)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ DĐEFG H I J K LMNOP QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov