O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 65)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Evropa

Patricij Maček, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 16-17/2018 Torek, 17. 4. Protiteroristični ukrepi. Evropska komisija (EK) je predstavila dodatne ukrepe, da bi teroristom in drugim storilcem kaznivih dejanj še bolj omejili prostor, v katerem delujejo. S predstavljenimi ukrepi jim odvzema sredstva, ki jih potrebujejo za načrtovan
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Od soldatov, tankov, tožb do arbitraž ter diplomacije

dr. Verica Trstenjak, 26.4.2018

Ostalo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 16-17/2018Čas Napoleona in Marije Terezije, ko so države spore reševale s pošiljanjem soldatov, je preteklost, prav tako kot je preteklost pošiljanje tankov za reševanje zadev. Danes se spori poskušajo reševati s pravnimi sredstvi. V okviru EU je državam članicam na voljo več pravnih postopkov oziroma poti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Člen 273 namesto 259. člena PDEU

Urša Ravnikar Šurk, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 16-17/2018Predsednik Sodišča EU je za rešitev zapletov z arbitražo predstavil možnost, da članici spor sodišču predložita sporazumno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Razmerje med kaznivimi dejanji in prekrški v zvezi s kršitvijo načela ne bis in idem

Potisk Janja, Razpet Alenka, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Janja Potisk, Alenka Razpet, Pravna praksa, 16-17/2018Določeno ravnanje lahko izpolnjuje tako zakonske znake prekrška kot tudi zakonske znake kaznivega dejanja. Predpisi Republike Slovenije in zavezujoči mednarodni akti prepovedujejo ponovno sojenje o isti stvari (ne bis in idem). Stališče Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zvezi s tem vprašanjem je zelo strogo, zato se v sodbah ESČP pogosto ugotovi kršitev tega načela, tej praksi pa sledi tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Goljufija pri izdaji potrdila E 101 (A 1) je (seveda) v nasprotju s pravom Unije

Zoran Skubic, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 16-17/2018"Pravo se konča, kjer se začne zloraba." S tem citatom znanega francoskega pravnika, pravnega teoretika in profesorja prava Marcela Planiola se v obravnavani zadevi pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Saugmandsgaarda ?eja. In v nedavnem belgijskem primeru ni šlo za nič drugega kot za (eklatantno) zlorabo na področju socialne varnosti. Pravo Unije glede urejanja statusa in pravic napotenih delavcev namreč za potrdilo E 101 (sedaj A 1), s katerim se potrdi, da je delavec, ki se giblje po Evropski uniji, vključen v sistem socialnega varstva države članice, iz katere je izdajatelj, določa zavezujočo (pravno) naravo. Ustaljena sodna praksa Sodišča EU namreč narekuje, da je treba potrdilo, ki ga izda pristojni izdajatelj posamezne države članice izvora, v nacionalnem pravnem redu države članice, v katero je bila zaposlena oseba napotena na delo, šteti kot zavezujoče, dokler ni odvzeto ali razglašeno za neveljavno. To pomeni celo, da načeloma sodišče države članice gostiteljice (sploh) ni pristojno za preverjanje veljavnosti tovrstnih potrdil glede dejstev, na podlagi katerih je bilo izdano. Toda ali to drži tudi v primeru, če je bilo tovrstno potrdilo pridobljeno ali se je uveljavljalo - z očitno goljufijo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Se obeta konec spora med Fibo in Eco?

mag. Luka Milanovič, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Luka Milanovič, Pravna praksa, 16-17/2018Poraza slovenske in hrvaške košarkarske reprezentance proti Belorusiji oziroma Romuniji nista prava pokazatelja moči slovenske oziroma hrvaške izbrane vrste. Zagotovo je k porazoma pripomoglo dejstvo, da so državne reprezentance tudi februarski kvalifikacijski cikel za svetovno prvenstvo v košarki, ki ga bo leta 2019 gostila Kitajska, odigrale brez večine svojih najboljših igralcev. Košarkarske reprezentance poleg igralcev, ki nastopajo v severnoameriški ligi NBA, od novembra 2017 dalje na kvalifikacijskih tekmah ne morejo računati niti na igralce, ki nastopajo v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju evroliga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Direktiva o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji

mag. Dominik Kuzma, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Davki občanov in dohodnina

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 16-17/2018Ob poplavi novic o davčnih utajah in skrivanju dohodkov v davčnih oazah, projektu BEPS in drugih mednarodnih ukrepih, ki ciljajo na zajezitev erozij davčnih osnov v druge (davčno manj obremenjene) države, je novica o sprejetju direktive o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji (v nadaljevanju direktiva) bolj ali manj šla mimo radarja strokovne in še posebej splošne javnosti. To pa ne pomeni, da je sprejetje direktive, ki bo določila standarde reševanja sporov mednarodne dvojne obdavčitve dohodkov in marsikateremu davčnemu zavezancu dala na voljo pravna orodja za uveljavljanje pravic v mednarodnem davčnem okolju, nepomembno. Ravno nasprotno, gre za pomemben premik in dobrodošlo spremembo na področju mednarodne davčne ureditve v Evropski uniji (EU), ki bo po implementaciji direktive pomembno vplivala na dohodke in življenje marsikaterega davčnega zavezanca, ki se je znašel v navzkrižnem ognju dvojne obdavčitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Izguba procesne sposobnosti stečajnega dolžnika in pravica stečajnega upravitelja do zastopanja

Alenka Antloga, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 16-17/2018Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je soglasno odločil, da če je bila zavržena pritožba zoper odločitev prvostopenjskega sodišča, ki jo je vložil odvetnik, ki ni bil pooblaščen s strani stečajnega upravitelja, je prišlo do kršitve prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 21.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Toni Tovornik, Pravna praksa, 16-17/2017Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Še vedno o uradu evropskega javnega tožilca

dr. Primož Gorkič, 21.4.2017

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2017V Coimbri je 29. in 30. marca potekal simpozij ECLAN-a, akademske mreže za evropsko kazensko pravo. V središču pozornosti je bilo zadnje besedilo osnutka uredbe o uradu evropskega javnega tožilca (EJT) z dne 31. januarja 2017. Ker med državami članicami ni soglasja za uvedbo urada EJT, je skupina držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, sprožila mehanizem okrepljenega sodelovanja na podlagi prvega odstavka 86. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Evropa brez hitrosti

dr. Janja Hojnik, 21.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 16-17/2017"Evropa dveh hitrosti" bo najbrž v EU postala besedna zveza leta 2017. Vsi jo uporabljajo, kritiki in zagovorniki. Kritiki izpostavljajo, da ta izraz poudarja delitve v času, ko bi morala EU biti najbolj poenotena, in da praktično pomeni vrnitev železne zavese. Izpostavljeno je tudi, da je Evropa dveh hitrosti sinonim za zmanjšanje solidarnosti do Vzhoda, marginalizacijo določenih držav, ki ne izpolnjujejo standardov razvitih držav, in da bo to počasi uničilo Unijo. Končno kritike izpostavljajo tudi, da sta sprejemanje zakonodaje in odločanje nasploh v Uniji že danes izjemno kompleksna, s sprejemom Evrope dveh hitrosti pa bi se situacija samo še poslabšala. Po drugi strani zagovorniki Evrope dveh hitrosti izpostavljajo, da ni prav, da hitrost konvoja diktira najpočasnejša ladja, da enotna velikost ne ustreza vsem in, končno, da Evropa dveh hitrosti že obstaja. Voditelji držav članic so v rimski izjavi konec marca zapisali: "Delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri," predsednik Evropske komisije Juncker pa je ob predstavitvi Bele knjige o prihodnosti EU izpostavil, da "obstaja možnost, da lahko tisti, ki želijo več, storijo več". Neke vrste kompromis pri teh diskusijah najbrž predstavlja poudarek romunskega predsednika Iohannisa, da je Evropa dveh hitrosti že realnost, a da ne sme postati cilj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Evropa

Patricij Maček, 21.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 16-17/2017 Torek, 11. 4. Razvojna pomoč. Najnovejši podatki kažejo, da so Evropska unija (EU) in njene države članice leta 2016 še dodatno utrdile svoje vodilno mesto kot največje donatorke razvojne pomoči v svetu. Lanskih 75,5 milijarde evrov pomoči predstavlja 11-odstotno poveča
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pitna voda kot temelj mednarodnega miru in varnosti

Patricij Maček, 21.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 16-17/2017"Verjetno mi ni treba izgubljati besed o tem, da voda postaja vse dragocenejši naravni vir, da so se včasih odvijali oboroženi spopadi zaradi nadzora nad drugimi naravnimi bogastvi - nafto in podobnim -, medtem ko že dolgo lahko po celem svetu spremljamo, da so konflikti pogosto povezani tudi z dostopom do varne, pitne vode, in verjetno lahko predvidimo, da bo še več tovrstnih situacij v prihodnje." S temi besedami je profesorica in predstojnica katedre za mednarodno pravo na PF Univerze v Ljubljani dr. Vasilka Sancin odprla okroglo mizo z naslovom Pomen virov pitne vode za mednarodni mir in varnost, ki je potekala 22. marca ob mednarodnem dnevu vode na PF Univerze v Ljubljani v organizaciji fakultete in Ministrstva za zunanje zadeve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Ali pravica biti pozabljen po pravu Unije velja tudi za osebne podatke, ki so objavljeni v sodnem in poslovnem registru?

Zoran Skubic, 21.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 16-17/2017Pravica biti pozabljen na svetovnem spletu je vse od tektonske sodbe Google Spain končno postala nov standard na področju varstva osebnih podatkov. Z razglasitvijo omenjene sodbe je to siceršnje upravičenje pravzaprav (dokončno) dobilo še status de iure človekove pravice. Pa vendar se pregovorni "hudič" pogosto skriva v podrobnostih. Določenih spornih objav v virtualnem svetu še vedno ni moč a priori izbrisati, če zaradi "upravičenih razlogov" obstaja "prevladujoč interes upoštevne javnosti", da tovrsten podatek ostane objavljen. Gre za pravni standard, ki ga je treba vsakokrat napolniti s pomenom. Kaj pa, če gre za osebne podatke, ki so objavljeni v javno dostopnih registrih gospodarskih subjektov, recimo gospodarskih družb ali drugih poslovnih subjektov na trgu? Ali zanje morda veljajo drugi standardi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Mednarodna konferenca o reševanju sporov LAC-UNCITRAL

Lena Šutanovac, 21.4.2017

Civilno pravo

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 16-17/2017Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije (LAC) je v sodelovanju s Komisijo Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) že tretje leto zapored organizirala mednarodno konferenco o mednarodni arbitraži. Dogodka so se udeležili številni mednarodni strokovnjaki s področja arbitraže in alternativnega reševanja sporov, kot tudi številni slovenski in tuji odvetniki ter profesorji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Evropsko sodišče za človekove pravice vis-a-vis Sodišču Evropske unije - tehtanje med svobodo izražanja in avtorsko pravico v spletnem okolju

Suzana Pecin, 21.4.2017

Varstvo človekovih pravic

Suzana Pecin, Pravna praksa, 16-17/2017Ravnotežje med svobodo izražanja in avtorsko pravico lahko vzpostavljamo s pomočjo pravne ureditve na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni. Svoboda izražanja je tako varovana z 19. členom Univerzalne deklaracije človekovih pravic, 10. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), 11. členom Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina) in z nacionalnimi ustavami. Avtorska pravica je varovana s 1. členom 1. dodatnega protokola k EKČP, drugim odstavkom 17. člena Listine, sekundarnim pravom Evropske unije (EU) in z nacionalno zakonodajo. Ker so omenjene pravne podlage splošne narave, je treba za vzpostavitev natančne meje med svobodo izražanja in avtorsko pravico oceniti tudi sodno prakso, v kateri je bodisi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) bodisi Sodišče EU že tehtalo omenjeni pravici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Preveč glukoze ni blagoslov za zdravje - ko še pravo EU napove vojno sladkorju

Zoran Skubic, 21.4.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 16-17/2016V angleških domovih, tudi tistih zmerno premožnih, se je v začetku 16. stoletja odvijala še ena revolucija. Sladkor, ki je bil še donedavna pregrešno draga začimba, je kar naenkrat - predvsem zahvaljujoč suženjskemu delu in močni mornarici - postal nepogrešljiv del prehrambnega vsakdana. Brbončice, ki so še donedavna redno okušale predvsem precej pusto in močnato košto, so zdaj ob vsakem grižljaju doživele eksplozijo senzacij. Kmalu ga je bilo mogoče najti vsepovsod - celo v pripravkih za čiščenje zob! V uradnih evidencah se je pojavil nov vzrok smrti: kronični perikoronitis ob spremstvu pošastnega zobobola. Z leti (in stoletji) pa se je ozaveščenost glede vpliva čezmernega uživanja enostavnih sladkorjev na zdravje ljudi, kljub močni opoziciji tudi iz vrst stroke, tako okrepila, da se ji ni moglo izogniti niti pravo EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Sodelovanje Italije pri Ciini ugrabitvi imama

Ana Pakiž, 21.4.2016

Varstvo človekovih pravic

Ana Pakiž, Pravna praksa, 16-17/2016Osama Mustafa Hassan Nasr, znan kot Abu Omar, egiptovski imam, ki je v Italiji užival politični azil, je bil ugrabljen, ko je hodil proti mošeji v Milanu, da bi opravil opoldansko molitev. Pri operaciji sta sodelovali ameriška Osrednja obveščevalna agencija (CIA) ter Italijanska vojaška obveščevalna in varnostna služba (SISMI) v okviru "globalne vojne proti terorizmu".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Tajni nadzor le s sodno odredbo

mag. Rosana Lemut Strle, 21.4.2016

Varstvo človekovih pravic

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 16-17/2016Povečani apetiti po množičnem tajnem nadzorovanju vseh in vsakogar izvirajo bržkone tako iz možnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije, kot tudi iz spremembe načina bojevanja. Informacijsko bojevanje je pomembna domena tako držav kot tudi velikih korporacij in navsezadnje tudi različnih organiziranih, če hočete, terorističnih, skupin. Podatki in iz njih pridobljene informacije so hkrati cilj in sredstvo takega načina bojevanja. Druga stran jih brez sramu pridobiva na vse mogoče, vsekakor vsaj večinoma nezakonite načine, zato ne more presenečati lahkotnost teženj po legalizaciji množičnega tajnega prestrezanja komunikacij na strani državnih oblasti. Ne oziraje se na to, ali državno oblast pri uzakonitvi množičnega tajnega nadzorovanja vodijo plemeniti nameni ali zgolj brezup v boju s terorizmom, ji na poti stojijo pravice in svoboščine posameznikov. Na to dejstvo je Evropsko sodišče za človekove pravice 12. januarja letos spomnilo Madžarsko, s sodbo v zadevi Szabo in Vissy proti Madžarski.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Evropa

Irena Vovk, 21.4.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2016 Torek, 12. 4. Pravosodje v EU v letu 2016. Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2016, ki ga je objavila Evropska komisija, vsebuje primerjalni pregled učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti pravosodnih sistemov držav članic EU. Ugotovitve pregleda stanja se
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 21.4.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2016 Sodbe Sodišča 12. april Vstavi izbrisano tabelo 14. april Vstavi izbrisano tabelo Sodbe Splošnega sodišča 12. april
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Meje načela vzajemnega zaupanja pri izvršitvi evropskega naloga za prijetje

dr. Katarina Vatovec, 21.4.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Katarina Vatovec, Pravna praksa, 16-17/2016Evropski nalog za prijetje temelji na načelih medsebojnega priznavanja sodnih odločb v kazenskih zadevah in vzajemnega zaupanja med državami članicami. Obravnavani združeni zadevi sta pod vprašaj postavili prav to visoko zaupanje, ki mora veljati med državami članicami v okviru območja svobode, varnosti in pravice za nemoteno in učinkovito delovanje mehanizma evropskega naloga. Ključno vprašanje - ali je mogoče zavrniti izvršitev evropskega naloga, ko obstajajo razlogi za prepričanje, da bo predana oseba povržena nečlovečnemu ali ponižujočemu ravnanju zaradi sistemskih pomanjkljivosti zavodov za prestajanje kazni v odreditveni državi članici - odpira nekaj pomembnih vidikov, ki se dotikajo vzpostavitve ravnotežja med varstvom temeljnih pravic v EU in načelom vzajemnega zaupanja, sodelovanja med pravosodnimi organi držav članic ter spoštovanja ugotovitev drugih (mednarodnih, regionalnih ali nacionalnih) sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Prost pretok storitev v EU tudi za turške državljane?

Horvat Jerneja, Hojnik Janja, 23.4.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jerneja Horvat, dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 16-17/2015EU se spopada s številnimi izzivi, povezanimi s priseljevanjem iz različnih delov sveta. Odnos EU do ljudi, ki niso njeni državljani, je poln nasprotij. Po eni strani so časopisi polni člankov, obkroženih s fotografijami prijetih nezakonitih priseljencev, ki EU označujejo kot egoistično in nehumano trdnjavo. To odraža odklonilne ukrepe držav članic EU zoper državljane tretjih držav, mnogi od njih vključujejo stradanje in bivanje v zelo slabih razmerah. Po drugi strani pa vse večje priseljevanje na ozemlje EU ogroža gospodarstvo in socialne sisteme držav članic EU. Kljub vse ostrejši politiki EU do državljanov tretjih držav jih namreč danes v EU živi več kot kadarkoli prej. Ta nasprotna dejstva kažejo na to, da je EU pod pritiski zelo kompleksnih in nasprotujočih si sil, zaradi katerih je EU prisiljena vzpostavljati določena ravnotežja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Meje zasebnega življenja zvezdnikov

Lena Šutanovac, 23.4.2015

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 16-17/2015British American Tobacco je gospodarska družba, ki proizvaja cigarete in je v javnosti znana po blagovni znamki Lucky Strike. V obdobju med letoma 2000 in 2003 so za oglaševanje svojih proizvodov izrabili javnosti znane dogodke in so s humornimi, vendar šokantnimi opazkami na preprost način dosegli veliko pozornosti. Posrečen marketinški trik na račun znanih osebnosti je dobil epilog na nemškem sodišču, saj sta dva zvezdnika proti družbi British American Tobacco vložila tožbi. Zatrjevala sta, da sta bili njuni imeni uporabljeni neupravičeno, brez njunega dovoljenja, in da jima je bilo poseženo v pravico do zasebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 23.4.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2015Luksemburška kronika
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

2018(8) 2017(8) 2016(6) 2015(8)
2014(5) 2013(7) 2012(5) 2010(4)
2009(7) 2008(5) 2007(2)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

A B C ĆČDĐEFG H IJK L M NOP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov