O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 142)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Razmerje med kaznivimi dejanji in prekrški v zvezi s kršitvijo načela ne bis in idem

Potisk Janja, Razpet Alenka, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Janja Potisk, Alenka Razpet, Pravna praksa, 16-17/2018Določeno ravnanje lahko izpolnjuje tako zakonske znake prekrška kot tudi zakonske znake kaznivega dejanja. Predpisi Republike Slovenije in zavezujoči mednarodni akti prepovedujejo ponovno sojenje o isti stvari (ne bis in idem). Stališče Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zvezi s tem vprašanjem je zelo strogo, zato se v sodbah ESČP pogosto ugotovi kršitev tega načela, tej praksi pa sledi tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Rok hrambe zaposlitvenih načrtov začasno nezaposljivih oseb

Avtor ni naveden, 26.4.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2018Varuh človekovih pravic (Varuh) je obravnaval pobudo v zvezi z izbrisom iz evidence brezposelnih oseb. Pobudnik naj bi bil iz evidence brezposelnih oseb izbrisan leta 2005, razlogi za izbris pa mu niso bili jasni oziroma so mu uradne osebe odgovarjale na način, da "tako pač je".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Individualna presoja posameznega oškodovanca

Avtor ni naveden, 26.4.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/20181. Člen 12 v zvezi s prvim odstavkom 28. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, se razveljavi, kolikor se nanaša na oškodovance, ki so odškodninske zahtevke zoper državo vložili pred začetkom uporabe tega zakona in katerih zahtevki do tedaj niso bili zastarani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Osebni podatki - osebnostna pravica ali plačilno sredstvo?

Luka Krajcar, 26.4.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Obligacije

Luka Krajcar, Pravna praksa, 16-17/2018Z uporabo komunikacijskih storitev in digitalnih vsebin se ustvarjajo ogromne količine osebnih podatkov, ki končajo v rokah ponudnikov storitev. S tem uporabniki prispevamo k nastanku trga z osebnimi podatki, tržna vrednost ponudnikov storitev pa se nenehno krepi. Družbe z močno bazo uporabnikov si med seboj izmenjujejo podatke uporabnikov in so pogosto tarča prevzemov. Trženje in izmenjava osebnih podatkov sta že dolgo znana poslovna modela. Ideja, da bi posameznik osebne podatke uporabil kot plačilo, pa je relativno nova.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Video in avdio nadzor ter rok hrambe osebnih podatkov

Matej Vošner, 26.4.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 16-17/2018Ali lahko podjetje v primeru, ko se v njegovi poslovalnici zgodi škodni dogodek (na primer padec stranke), zavaruje posnetek in ga hrani za morebitni postopek pred sodiščem maksimalno do izteka objektivnega zastaralnega roka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Ob rob predlagani sodni "reformi"

dr. Boštjan Polegek, 26.4.2018

Sodišča

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 16-17/2018Ministrstvo za pravosodje s svojim predlogom za oblikovanje nove strukture sodišč prve stopnje nadaljuje z vzpostavljanjem sodnega okrožja kot osnovne organizacijske sodne enote, kar je bilo začrtano s sprejemom novele Zakona o sodiščih iz leta 2009 (ZS-I). Ob številnih pozitivnih novostih vsebujeta zakonska predloga tudi nekaj rešitev, ki se ne kažejo kot optimalne, še vedno pa se ohranjajo nekateri elementi organizacijske ureditve sodstva, ki niso skladni z njegovim položajem nosilca državne oblasti. Posamezne od teh želim izpostaviti z vidika pričakovane večje učinkovitosti in izboljšanega ugleda sodstva, ki je "steber civilne družbe in porok družbenega razvoja", kot se je v uvodu k predlogoma zakonskih sprememb izrazil predlagatelj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Kršitev otrokove zasebnosti na spletu

Urška Stopar, 26.4.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urška Stopar, Pravna praksa, 16-17/2018Z razmahom spleta in spletnih strani, ki so v množični uporabi, vsakodnevno prihaja do razkrivanja osebnih podatkov in drugih zasebnih podatkov posameznika. Vsak ima pravico, da se odloča, kaj bo na spletu delil z ostalimi in katere podatke bo ohranil zase, saj objavljanje na socialnih omrežjih razkriva posameznikovo zasebnost. Zaradi nepoznavanja delovanja spleta in socialnih omrežij, pomanjkanja zavedanja o pasteh na spletu ter nedosledne varne uporabe interneta se veliko ljudi sploh ne zaveda, da svoje podatke delijo z javnostjo. Deljene informacije so tako lahko na voljo komurkoli, ki ima interes za njihovo pridobitev. Posebna pozornost je potrebna, ko gre za razkrivanje zasebnosti drugih posameznikov, ki za objavo niso dali privolitve, ali zasebnosti otrok, ki se pogosto ne zavedajo posledic objave svojih podatkov na spletu. V takšnih primerih bi za zasebnost otrok morali poskrbeti njihovi starši oziroma skrbniki, vendar kako se lahko ukrepa, če tega ne storijo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Premiki k večji dostopnosti sodnih obravnav

Toni Tovornik, 21.4.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 16-17/2017Ministrstvo za pravosodje je s prilagoditvijo Sodnega reda naredilo korak naprej pri dostopnosti sodnih obravnav za gluhe, naglušne in gluhoslepe osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, se hranijo, dokler se hrani kazenski spis

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017Prvi odstavek 154. člena Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/12 - UPB8, 47/13 in 87/14) je v neskladju z Ustavo, kolikor določa, da podatke, sporočila, posnetke ali dokazila, pridobljene z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, hrani sodišče, dokler se hrani kazenski spis.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Še vedno o uradu evropskega javnega tožilca

dr. Primož Gorkič, 21.4.2017

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2017V Coimbri je 29. in 30. marca potekal simpozij ECLAN-a, akademske mreže za evropsko kazensko pravo. V središču pozornosti je bilo zadnje besedilo osnutka uredbe o uradu evropskega javnega tožilca (EJT) z dne 31. januarja 2017. Ker med državami članicami ni soglasja za uvedbo urada EJT, je skupina držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, sprožila mehanizem okrepljenega sodelovanja na podlagi prvega odstavka 86. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravica do pozabe v praksi evropskih sodišč

Helena Uršič, 21.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Helena Uršič, Pravna praksa, 16-17/2017Sodišče EU je v odmevni sodbi Google Spain vzpostavilo pravico do pozabe (ang. right to be forgotten). Gre za pravico posameznika, da pod določenimi pogoji zahteva umik rezultatov iskanja njegovega imena od ponudnika spletnega iskalnika, če obdelava teh podatkov iz določenih razlogov (predvsem če so podatki nepopolni, netočni ali neažurni) ni (več) v skladu z veljavnimi določbami direktive o varstvu osebnih podatkov. Odločitev je močno odmevala v medijih, pri uporabnikih spleta pa je okrepila upanje, da bodo vsaj do določene mere lahko ponovno vzpostavili nadzor nad svojimi podatki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Slabi zgledi vlečejo tudi sodnike

mag. Igor Strnad, 21.4.2017

Civilni sodni postopki

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 16-17/2017Pred različnimi sodišči prve stopnje z območja Višjega sodišča v Mariboru tečejo številni spori oškodovancev, ki od pravne osebe s sedežem v Republiki Avstriji zahtevajo plačilo denarne odškodnine za povzročeno škodo. V teh sporih je toženka v odgovoru na tožbo podala tudi ugovor "mednarodne nepristojnosti slovenskih sodišč" in predlagala, da se slovensko sodišče "razglasi za nepristojno".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Posredovanje osebnih podatkov invalidov

Matej Vošner, 21.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 16-17/2017Ali lahko delodajalec pri iskanju ustrezne nadomestne zaposlitve za pri njem zaposlenega invalida, ki mu sam ne more ponuditi ustreznega dela, uporablja podatke iz odločbe ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti in njegove druge osebne podatke?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravne posledice dedne nevrednosti

mag. Polona Kukovec, 21.4.2017

Dedovanje

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 16-17/2017Dedna nevrednost je institut, ki v primerih hujših prekršitev zoper zapustnika dediču prepreči dedovanje tako na podlagi zakona kot na podlagi oporoke. Razloge dedne nevrednosti Zakon o dedovanju (ZD) v 126. členu taksativno našteva in nato v naslednjem členu določa pravne posledice za potomce dedno nevrednega (prvi odstavek 127. člena ZD). Na prvi pogled se zdi, da se besedilo prvega odstavka 127. člena ZD nanaša tako na zakonito kot tudi na oporočno dedovanje, vendar pa po mojem mnenju sistematična razlaga določb ZD nujno vodi do sklepa, da je prvi odstavek 127. člena ZD dobesedno uporabljiv le v primeru dedovanja na podlagi zakona, ne pa tudi v primeru dedovanja na podlagi oporoke. Namen prispevka ni celovita teoretična obdelava instituta dedne nevrednosti, temveč prikaz njegove aplikacije na hipotetičnem primeru. V prispevku bom osvetlila pojem vstopne pravice in argumentirala, da vstopna pravica pri oporočnem dedovanju ne pride v poštev. V nadaljevanju se bom vprašala, kdo deduje delež dedno nevrednega v primeru dedovanja na podlagi zakona in kdo v primeru dedovanja na podlagi oporoke. Sklepno pa bom pokazala na procesno razsežnost zastavljenega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Obseg odločanja o dovoljenosti dokazov na predobravnavnem naroku

mag. Aleksander Karakaš, 21.4.2017

Civilni sodni postopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 16-17/2017Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je bil v kazenski postopek pred glavno obravnavo uveden poseben, predobravnavni narok (členi 285.a-285.f ZKP). Na naroku, katerega splošni namen je preizkus možnosti za izrek sodbe brez glavne obravnave ali možnosti za njen hitrejši oziroma čim manj oviran potek, se obdolženec izjavi o krivdi za kaznivo dejanje (člena 285.b in 285.c ZKP), odpove določenim pravicam (285.f člen ZKP), poda dokazne in druge procesne predloge ter predlaga izločitev nedovoljenih dokazov (285.d člen ZKP). Ker morebitno obdolženčevo priznanje krivde zaradi predpisanih pogojev za njegovo veljavnost iz točk 1-3 prvega odstavka 285.c člena ZKP ni identično dotedanjemu priznanju krivde v okviru zaslišanja na policiji (prvi odstavek 148.a člena ZKP) ali potem pred preiskovalnim sodnikom (prvi odstavek 178. člena ZKP) ter še kasneje v zagovoru na glavni obravnavi (prvi odstavek 324. člena ZKP) in ker dejansko izključuje najpomembnejše procesno dejanje kazenskega postopka (glavna obravnava), ki je ne nazadnje civilizacijska pridobitev, je razumljivo, da je bilo v primerjavi z ostalimi možnostmi deležno največjega strokovnega zanimanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Predlog Zakona o probaciji

mag. Jasmina A. Tabaković, 21.4.2017

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 16-17/2017Vlada je marca sprejela predlog Zakona o probaciji (v nadaljevanju predlog ZOP) in ga v sklopu paketa sprememb kazenskopravne zakonodaje predložila v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru. V slovenski pravni prostor se probacijska služba uvaja kot instrument resocializacije storilcev kaznivih dejanj z institucionalno organiziranim centralnim organom, Upravo Republike Slovenije za probacijo, ter z mrežo probacijskih enot, ki bodo v primeru izrečenih ali določenih skupnostnih sankcij celovito obravnavale storilce in žrtve kaznivih dejanj. Slovenija se bo tako pridružila skupini držav, ki s probacijskimi službami skrbijo za rehabilitacijo in resocializacijo oseb, ki se znajdejo v navzkrižju z zakonom, kar naj bi prek generalne in specialne prevencije vodilo k zmanjševanju kriminalitete, prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora in k povečanju varnosti ljudi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Okrogla miza: Zavedanje nevarnosti populizma in fašizma - kaj s svobodo izražanja in kako z mediji

dr. Andraž Teršek, 21.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 16-17/2017Na Bledu so se dne 6. in 7. aprila 2017 odvijali 3. dnevi prava zasebnosti in svobode izražanja v organizaciji GV Založba, IUS Software. Dne 7. aprila se je na dnevnem redu zvrstila okrogla miza z naslovom "Zavedanje nevarnosti populizma in fašizma - kaj s svobodo izražanja in kako z mediji", ki jo je vodila dr. Nataša Pirc Musar iz odvetniške družbe Pirc Musar. Pri okrogli mizi so poleg dr. Andraža Terška sodelovali še dr. Bernard Nežmah, sociolog in publicist, ter Tjaša Slokar Kos, odgovorna urednica informativnega programa moderatorke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Premoženje nezakonitega in zakonitega izvora - odvzem celotnega pomešanega premoženja neustaven

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017Točka 1 4. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11) je bila v neskladju z Ustavo, kolikor je v primeru pomešanja premoženja zakonitega in nezakonitega izvora omogočala odvzem celotnega pomešanega premoženjskega predmeta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Rok za vložitev predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017Določbe 129.a člena ZKP, 13. člena ZIKS-1 pa tudi 86. člena KZ-1 ne omogočajo sklepa, da lahko obsojenec tudi po preteku petnajstdnevnega roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, ko je že na prestajanju kazni, poda predlog za alternativno izvrševanje kazni zapora, z nadomestitvijo kazni zapora z delom v splošno korist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Zastaranje pregona za prekršek - uporaba določb KZ-1

Avtor ni naveden, 21.4.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2016Zastaranje pregona za prekršek preneha teči z dnem pravnomočnosti odločbe o prekršku. V postopku nove razsoje zastaranje pregona ne "oživi".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Deradikalizacija teroristov

Alenka Mordej, 21.4.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 16-17/2016Že več kot deset let Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN) ponuja evropskim pravosodnim funkcionarjem različne oblike izobraževanj, predvsem seminarjev z vseh pravnih področij. Zaradi čedalje pogostejših terorističnih napadov in nasilnega ekstremizma v Evropi se je EJTN odzvala z organizacijo seminarjev s tega področja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Pogoji za izbrisno tožbo - vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu

Avtor ni naveden, 21.4.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2016Če je postopek z izrednim pravnim sredstvom zaključen na način, ki zahteva ponovljeni postopek, je pogoj za izbrisno tožbo izpolnjen šele takrat, ko je v ponovljenem postopku izdana takšna pravnomočna odločba, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena (tretja alineja 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Nadaljevano kaznivo dejanje in načelo ne bis in idem

Barbara Zobec, 21.4.2016

Kazenski postopek

Barbara Zobec, Pravna praksa, 16-17/2016Prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) je eno od temeljnih načel kazenskega postopka, ki je na ustavni ravni povzdignjeno med človekove pravice in temeljne svoboščine. Načelo ne bis in idem pa zagotavljajo tudi številni mednarodni instrumenti (Protokol št. 7 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Listina EU o temeljnih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča idr.). Sodišče torej ne sme iste osebe za isto kaznivo dejanje dvakrat kaznovati (ne bis in idem) oziroma znova meritorno odločati o obtožbi zoper isto osebo zaradi kaznivega dejanja, o katerem je že obstajala pravnomočna sodna odločba (res iudicata).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Pravica do zasebnosti in pravica do svobode izražanja

Irena Vovk, 21.4.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2016"Z interneta je tako nemogoče odstraniti podatke, kot je nemogoče odstraniti iz bazena urin, ko se kdo vanj polula," je na 2. dnevih prava zasebnosti in svobode izražanja, ki so potekali 7. in 8. aprila v Kranjski Gori v organizaciji družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), s citatom nekega ameriškega sodnika pasti interneta ponazorila programska vodja posveta in odvetnica dr. Nataša Pirc Musar. Danes pravzaprav ni zaposlovalca, ki posameznika ne bi "zguglal" oziroma "sfejsbukal".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Omejitev pravice do silobrana

Primož Baucon, 21.4.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 16-17/2016Pravica do silobrana (ki je pri nas najpomembnejši razlog za izključitev protipravnosti in se v naši pravosodni praksi najpogosteje postavlja v zvezi s kaznivimi dejanji zoper življenje in telo) ni neomejena (čeprav gre za spopad prava z ne-pravom, da gre za odvrnitev protipravnega napada), kar pomeni, da pravne dobrine napadalca niso povsem nezavarovane. Poleg načelnega stališča, da se neizogibnost obrambe nanaša tudi na mero oziroma intenzivnost obrambnega ravnanja (kar pa ne pomeni, da se je oseba, ki pričakuje napad, dolžna ukloniti napadu, se skriti pred napadalcem, pobegniti, iskati drugo smer gibanja), se kazenskopravna teorija zavzema za omejitev pravice do silobrana v nekaterih značilnih situacijah. Ker povzročata pravilna razlaga in uporaba instituta silobrana v naši pravosodni praksi kar nekaj težav, kar je verjetno posledica tudi nezadostnega ustreznega teoretičnega, pravosodnega in zakonodajnega obravnavanja tega kazenskopravnega instituta pri nas, bom obravnaval nekatera najpomembnejša vprašanja (zlasti s pomočjo ustreznih tujih teoretičnih spoznanj in nekaj sodne prakse) v zvezi z omejitvijo pravice do silobrana.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

2018(7) 2017(12) 2016(7) 2015(9)
2014(9) 2013(11) 2012(10) 2010(9)
2009(12) 2008(16) 2007(12) 2001(7)
1998(9) 1993(12)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B CĆČ D ĐE F G H I J K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov