O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 3 / 6
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 142)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Več zapornikov

Irena Vovk, 25.4.2013

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2013"Lani je bilo v povprečju dnevno zaprtih 1.418 oseb, kar je za šest odstotkov več kot leto poprej, prav tako se je povečalo skupno število zaprtih oseb na 5.270 (94,4 odstotka moških in 5,6 odstotka žensk), kar je za 2,7 odstotka več kot v letu 2011," je na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi letnega poročila 2012, povedal generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič. Številke so najvišje od obstoja samostojne države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Ureditvene začasne odredbe: pregled sodne prakse

Uroš Pavlina, 25.4.2013

Civilni sodni postopki

Uroš Pavlina, Pravna praksa, 16-17/2013Ureditvena (regulacijska) začasna odredba je odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v postopku, v katerem je predlagana. Namenjena ni zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni ureditvi spornega pravnega razmerja. Ker ureditvene začasne odredbe zakonsko niso izrecno urejene, se je njihova dopustnost, skupaj s pogoji za izdajo, oblikovala skozi prakso slovenskih sodišč, ki jo predstavljam v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Zemljiški dolg in zlorabe

Igor Vuksanović, 25.4.2013

Lastnina in druge stvarne pravice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 16-17/2013Mediji že dlje časa poročajo o nenavadni uporabi pravnega instrumenta zemljiškega dolga. Na prvi pogled je nemogoče, da bi tako nenadno množično uporabo tega sicer nekoliko obskurnega pravnega instituta spodbudila želja po legitimnih poslovnih operacijah. Ne smemo posploševati, a zemljiški dolg se resnično pojavlja v nenavadno velikem številu "kontroverznih primerov". Zdi se, da ta pravni instrument množično uporabljajo predvsem osebe, proti katerim se vodijo ali bi se lahko začeli različni pravni postopki, katerih skupna točka je tveganje, da bo oseba na koncu ostala brez določenega nepremičnega premoženja (kot posledica naložene odškodninske ali druge civilnopravne odgovornosti, zaradi neplačanih davkov ali na podlagi nekaterih ukrepov s področja kazenskega prava). Ne glede na to, ali gre za nekdanje pripadnike poslovnih elit ali za osumljence klasičnih kaznivih dejanj, ima zemljiški dolg očitno nekatere značilnosti, ki pritegujejo ljudi, željne odtegniti svoje premoženje upnikom in državi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Možnost odvzema živali

Helena Klinc, 25.4.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Helena Klinc, Pravna praksa, 16-17/2013Pravna situacija, ko Zakon o prekrških (ZP-1) predvideva možnost odvzema živali, Kazenski zakonik (KZ-1) pa tega ukrepa ne pozna, je nesprejemljiva. To se mora v skladu z argumentum a minori ad maius (sklepanje od manjšega na večje) in v skladu z javnim interesom spremeniti, tako da bo možnost odvzema živali predvidena tudi v KZ-1. Pravna posledica (ukrep odvzema živali) še bolj utemeljeno velja za večje, ki ima bolj trdne razloge za njen nastop, kot manjše. Prekrški pa so prepovedana dejanja, ki naj bi bila glede na prepovedano posledico lažja kot kazniva dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

(Ne)učinkovitost instituta seznama dolžnikovega premoženja v izvršilnem postopku

Franci Krivec, 25.4.2013

Civilni sodni postopki

Franci Krivec, Pravna praksa, 16-17/2013Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), sprejet leta 1998, je v slovenski civilni izvršilni postopek uvedel institut seznama dolžnikovega premoženja. V obrazložitvi takratnega predloga zakona je predlagatelj pojasnil, da se ta institut uvaja po vzoru avstrijske in nemške zakonodaje ter da bo nedvomno zagotovil uspešnejšo izvedbo izvršilnih postopkov. V praksi pa se je v vseh teh letih in po več novelah zakona izkazalo, da upniki na podlagi tega instituta le v zelo redkih primerih pridejo do uporabnih podatkov o dolžnikovem premoženju in da ga najpogosteje uporabljajo zgolj za zavlačevanje brezupnih izvršilnih postopkov, sodiščem pa se z njim povzročajo tudi znatni stroški.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Težavna dolgotrajnost postopkov

mag. Nana Weber, 26.4.2012

Civilni sodni postopki

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 16-17/2012"Sodna praksa je glede vprašanj prodaje nepremičnine že oblikovana, zato v njej ni mogoče iskati pomembnejših vzrokov za dolgotrajnost postopkov izvršbe na nepremičnine," je na 1. dnevih nepravdnega in izvršilnega prava - v organizaciji GV Založbe so potekali 19. in 20. aprila v Termah Olimia - poudarila višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani Karmen Ceranja in dodala, da je nepremičninsko izvršbo kot kritično področje med štirimi najakutnejšimi problemi na državni ravni opredelilo tudi Vrhovno sodišče ob letošnjem uradnem odprtju sodnega leta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pridobivanje podatka o tem, ali je bil pes cepljen

Irena Vovk, 26.4.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Posameznika je ugriznil neznan pes, ki je bil privezan na klopco, zato je poklical policijo, ki je primer tudi obravnavala. Na urgenci so ga cepili proti tetanusu, proti steklini pa bi se moral cepiti le, če pes ni bil cepljen. Vendar mu ne na policijski postaji ne na veterinarski upravi niso dali zahtevanega podatka o tem, ali je bil pes cepljen proti steklini ali ne, saj naj do tega podatka ne bi bil upravičen. Kje torej lahko posameznik pridobi tak podatek?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Prenova notarske tarife

Irena Vovk, 26.4.2012

Odvetništvo in notariat

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Notarji so kot nosilci javne službe soodgovorni za razmere v Sloveniji in morajo tako kot drugi nosilci javnih pooblastil prevzeti del odgovornosti. Glede na splošno gospodarsko krizo je tako realno pričakovanje javnosti, da bi se notarska tarifa v posameznih postavkah znižala, je 19. aprila na srečanju s predsednico Notarske zbornice Slovenije Marjano Tičar Bešter dejal minister za pravosodje dr. Senko Pličanič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Še o sodni prodaji nepremičnine za poplačilo bagatelnega dolga

Marta Dominika Jelačin, 26.4.2012

Civilni sodni postopki

Marta-Dominika Jelačin, Pravna praksa, 16-17/2012Ko sem v Pravni praksi, št. 10/2012 in 11/2012, prebirala odzive pravne stroke o izvršbi v člankih Kdo je tu nor, Država ni Shylock, Sapienti sat (za pametnega je dovolj besed) in Izvršba na nepremičnine za poplačilo bagatelnih terjatev, sem imela občutek, da je pravu odbila zadnja ura. Avtorji člankov višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani dr. Vesna Bergant Rakočević, odvetnik v Ljubljani mag. Janez Tekavec, podpredsednica Vrhovnega sodišča RS mag. Nina Betteto in profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Aleš Galič so branili ravnanje sodnice, ki je vodila izvršilni postopek proti dolžniku zaradi izterjave glavnice v višini 124,38 evra, ki se je končal z izvršbo na njegovo hišo. Ti avtorji zagovarjajo pravno ureditev v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), iz katerega malodane izhaja, da je upnik kralj postopka, pred katerim se mora dolžnik braniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Kako naj zapustnikov upnik doseže ločitev zapuščine?

mag. Nana Weber, 26.4.2012

Dedovanje

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 16-17/2012Ločitev zapuščine (separatio bonorum), kot jo opredeljuje 143. člen Zakona o dedovanju (ZD), je namenjena zaščiti in poplačilu zapustnikovih upnikov. Z zahtevo po ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja lahko ti dosežejo, da se podedovano premoženje dediča loči od njegovega siceršnjega (prejšnjega) premoženja. S tem se dediču onemogoči, da razpolaga s stvarmi in pravicami iz zapuščine, dokler niso poplačani zapustnikovi upniki, ki so zahtevali ločitev. O ločitvi zapuščine ZD vsebuje zgolj skope tri odstavke v 143. členu, zato v praksi ni vedno jasno, kaj mora narediti upnik zapustnika, da dobi položaj ločitvenega upnika, ki ga varuje omenjena določba ZD.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Brezplačen prevoz učencev

Irena Vovk, 26.4.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o osnovni šoli (ZOsn) v 56. členu določa, da ima učenec pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole oziroma ne glede na oddaljenost v 1. razredu, v drugih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Ker zakonodaja ne opredeljuje podrobneje postopka podelitve pravice do brezplačnega prevoza, ima osnovna šola možnost, da sama izvaja prevoze otrok, lahko pa se dogovori z lokalno skupnostjo, da ta izbere prevoznika. Če lokalna skupnost želi zagotoviti sredstva za posameznega učenca, ki mu pripada pravica do brezplačnega prevoza, potrebuje seznam otrok posamezne šole (tj. ime in priimek učenca, njegov naslov, okoliš osnovne šole, v katerem otrok prebiva, in razlog, zaradi katerega je upravičen do brezplačnega prevoza), ki so upravičeni do brezplačnega prevoza. Ali je posredovanje vseh teh podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Izčrpanje pravnih sredstev v kazenskem postopku

Jasna Hudej, 26.4.2012

Kazenski postopek

Jasna Hudej, Pravna praksa, 16-17/2012Z zadnjo novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je kot pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti določeno predhodno izčrpanje pravnih sredstev (tretji odstavek 68. člena ZKP-K). Novi peti odstavek 420. člena ZKP se glasi: "Na kršitve iz prvega odstavka tega člena se sme vložnik sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo." V skladu s 114. členom ZKP-K se novi peti odstavek 420. člena ZKP uporablja v postopkih, v katerih sodba na prvi stopnji do začetka uporabe tega zakona (15. maj 2012) še ni bila izdana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Omejitev stikov otroka s priprtim očetom

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Zadeva št. 11.0-3/2011 z dne 8. avgusta 2011 Pobudnik, ki je bil v priporu, je navajal posege v svoje pravice in v pravice svojega otroka. Odkar je v priporu, nima stikov z otrokom. Navajal je, da stikov ni zaradi prepovedi strokovne delavke centra za socialno delo (CSD). CSD je v odgovoru
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Actio Pauliana - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Bistvena značilnost paulijanske tožbe je, da se z njo prepreči učinkovanje pravnega posla, ki je sicer veljaven, proti upniku. Ničen pravni posel pa je absolutno neučinkovit proti vsakomur že od sklenitve. Zato upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s paulijansko tožbo, ampak s tožbo za ugotovitev ničnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Preiskavo (hišno in osebno) odredi sodišče na pisni predlog (upravičenega) tožilca

Nina Jerala, 26.4.2012

Kazenski postopek

Nina Jerala, Pravna praksa, 16-17/2012S tem besedilom je Vrhovno sodišče na občni seji 6. aprila 2012 sprejelo načelno pravno mnenje, ki se nanaša na 214. člen in prvi odstavek 215. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Prvi odstavek 215. člena ZKP določa, da preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo, pri čemer ne pove, na čigav predlog jo odredi. Ta določba se je po ustaljeni sodni praksi uporabljala tako, da so preiskovalni sodniki veliko večino odredb za hišno in osebno preiskavo v predkazenskem postopku izdali na pobudo policistov, kar pravzaprav pomeni po uradni dolžnosti, ker policija ni stranka (pred)kazenskega postopka. Tako prakso je prekinilo Vrhovno sodišče s sprejetjem obravnavanega načelnega pravnega mnenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Nekaj postopkovnih dilem pri odločanju v socialnih sporih

Aleksandra Hočevar-Vinski, 22.4.2010

Civilni sodni postopki

Aleksandra Hočevar-Vinski, Pravna praksa, 16-17/2010V zvezi z zavrženjem tožbe ter oblikovanjem izrekov sodb v socialnih zadevah se pojavlja več vprašanj. Pri iskanju odgovorov izhajam predvsem iz dveh pravil: da je socialni spor spor polne jurisdikcije in da je v teh sporih predpisana subsidiarna uporaba Zakona o pravdnem postopku (ZPP).1
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Medicinska napaka - odgovornost zdravstvene ustanove

Avtor ni naveden, 22.4.2010

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2010V pravni teoriji in praksi splošno velja, da medicinski delavec ne ravna, kot je treba, kadar je poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja (t. i. medicinska ali strokovna napaka) ali kadar je ravnanje po strokovni plati sicer neoporečno (lege artis), vendar...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - odgovornost za hujšo posledico

Avtor ni naveden, 22.4.2010

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2010Kdor s kršitvijo predpisov povzroči rizično situacijo, ki je ne more več obvladati, je odgovoren za posledice, ki iz nje izvirajo, če mu je mogoče očitati, da se je možnosti njihovega nastanka zavedal, ali da bi se je vsaj moral in mogel zavedati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Predhodna odredba - terjatev, izkazana s sklepom o izvršbi na podlagi menice - nevarnost

Avtor ni naveden, 22.4.2010

Obligacije, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2010Ker dolžnik v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi menice ni ugovarjal, da menica, na katero se je skliceval upnik, ne izpolnjuje pogojev, da bi bila verodostojna listina, dejstvo, da izvršilno sodišče ni imelo pred seboj menice, da bi presodilo ali je temu tako, zato v tem primeru n...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Varstvo osebnih podatkov pri upravljanju z društvom

Irena Vovk, 22.4.2010

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/20101. Ali morajo društva izdelati katalog osebnih podatkov oziroma prijaviti zbirko osebnih podatkov svojih članov Pooblaščencu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Nepreglednost nad tekom izvršbe

Nina Guzej, 22.4.2010

Civilni sodni postopki

Nina Guzej, Pravna praksa, 16-17/2010Spremembe na področju izvršilnega postopka so prinesle številne izboljšave, toda nekateri nepremišljeni koraki so povzročili posledice, ki jih nosijo tako dolžniki kot tudi upniki. Tako upnik kljub novemu in izboljšanemu sistemu ohranja vlogo "vodilnega" v izvršilnem postopku, kar pomeni, da mora še...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Posredno storilstvo

dr. Matjaž Ambrož, 22.4.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 16-17/2010Institut posrednega storilstva, ki ga je Kazenski zakonik (KZ-1)1 uredil v prvem odstavku 20. člena, je v slovenskem pravu relativna novost. Prej ga kazenski zakonik ni izrecno urejal, vendar pa institut sodni praksi ni bil povsem tuj. Pravna figura posrednega storilstva temelji na predpostavki, da ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Presoja ustavnosti postopka s kaznovalnim nalogom: zamujena priložnost?

dr. Primož Gorkič, 22.4.2010

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2010Ustavno sodišče je konec preteklega leta na zahtevo Okrajnega sodišča v Žalcu presojalo ustavnost določbe 445.d člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP),1 ki izključuje veljavnost prepovedi reformatio in peius v postopku po razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu.2 Odločba je sicer dobrodošel korak ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Zasebnost kot družbena norma je vprašanje preteklosti

Nataša Pirc-Musar, 22.4.2010

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 16-17/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Prodajna stojnica kot avtorsko delo - koncept konstitutivnih prenosov materialnih avtorskih pravic

Avtor ni naveden, 23.4.2009

Lastnina in druge stvarne pravice, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2009Sodba II Ips 966/2008, 15. januar 2009 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 5204/2007) ZPP - tretji odstavek 254. člena ZAP - 3. in 57. člen ZASP - 5. in 167. člen Individualnost je značilnost, ki avtorsko delo po eni strani ločuje od množice avtorsko nevarovanih vsakdanjih pre...
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

2018(7) 2017(12) 2016(7) 2015(9)
2014(9) 2013(11) 2012(10) 2010(9)
2009(12) 2008(16) 2007(12) 2001(7)
1998(9) 1993(12)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B CĆČ D ĐE F G H I J K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov