O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 49)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Razmerje med kaznivimi dejanji in prekrški v zvezi s kršitvijo načela ne bis in idem

Potisk Janja, Razpet Alenka, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Janja Potisk, Alenka Razpet, Pravna praksa, 16-17/2018Določeno ravnanje lahko izpolnjuje tako zakonske znake prekrška kot tudi zakonske znake kaznivega dejanja. Predpisi Republike Slovenije in zavezujoči mednarodni akti prepovedujejo ponovno sojenje o isti stvari (ne bis in idem). Stališče Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zvezi s tem vprašanjem je zelo strogo, zato se v sodbah ESČP pogosto ugotovi kršitev tega načela, tej praksi pa sledi tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Premoženje nezakonitega in zakonitega izvora - odvzem celotnega pomešanega premoženja neustaven

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017Točka 1 4. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11) je bila v neskladju z Ustavo, kolikor je v primeru pomešanja premoženja zakonitega in nezakonitega izvora omogočala odvzem celotnega pomešanega premoženjskega predmeta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Rok za vložitev predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017Določbe 129.a člena ZKP, 13. člena ZIKS-1 pa tudi 86. člena KZ-1 ne omogočajo sklepa, da lahko obsojenec tudi po preteku petnajstdnevnega roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, ko je že na prestajanju kazni, poda predlog za alternativno izvrševanje kazni zapora, z nadomestitvijo kazni zapora z delom v splošno korist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Še vedno o uradu evropskega javnega tožilca

dr. Primož Gorkič, 21.4.2017

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2017V Coimbri je 29. in 30. marca potekal simpozij ECLAN-a, akademske mreže za evropsko kazensko pravo. V središču pozornosti je bilo zadnje besedilo osnutka uredbe o uradu evropskega javnega tožilca (EJT) z dne 31. januarja 2017. Ker med državami članicami ni soglasja za uvedbo urada EJT, je skupina držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, sprožila mehanizem okrepljenega sodelovanja na podlagi prvega odstavka 86. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, se hranijo, dokler se hrani kazenski spis

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017Prvi odstavek 154. člena Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/12 - UPB8, 47/13 in 87/14) je v neskladju z Ustavo, kolikor določa, da podatke, sporočila, posnetke ali dokazila, pridobljene z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, hrani sodišče, dokler se hrani kazenski spis.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Predlog Zakona o probaciji

mag. Jasmina A. Tabaković, 21.4.2017

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 16-17/2017Vlada je marca sprejela predlog Zakona o probaciji (v nadaljevanju predlog ZOP) in ga v sklopu paketa sprememb kazenskopravne zakonodaje predložila v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru. V slovenski pravni prostor se probacijska služba uvaja kot instrument resocializacije storilcev kaznivih dejanj z institucionalno organiziranim centralnim organom, Upravo Republike Slovenije za probacijo, ter z mrežo probacijskih enot, ki bodo v primeru izrečenih ali določenih skupnostnih sankcij celovito obravnavale storilce in žrtve kaznivih dejanj. Slovenija se bo tako pridružila skupini držav, ki s probacijskimi službami skrbijo za rehabilitacijo in resocializacijo oseb, ki se znajdejo v navzkrižju z zakonom, kar naj bi prek generalne in specialne prevencije vodilo k zmanjševanju kriminalitete, prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora in k povečanju varnosti ljudi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Deradikalizacija teroristov

Alenka Mordej, 21.4.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 16-17/2016Že več kot deset let Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN) ponuja evropskim pravosodnim funkcionarjem različne oblike izobraževanj, predvsem seminarjev z vseh pravnih področij. Zaradi čedalje pogostejših terorističnih napadov in nasilnega ekstremizma v Evropi se je EJTN odzvala z organizacijo seminarjev s tega področja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Nadaljevano kaznivo dejanje in načelo ne bis in idem

Barbara Zobec, 21.4.2016

Kazenski postopek

Barbara Zobec, Pravna praksa, 16-17/2016Prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) je eno od temeljnih načel kazenskega postopka, ki je na ustavni ravni povzdignjeno med človekove pravice in temeljne svoboščine. Načelo ne bis in idem pa zagotavljajo tudi številni mednarodni instrumenti (Protokol št. 7 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Listina EU o temeljnih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča idr.). Sodišče torej ne sme iste osebe za isto kaznivo dejanje dvakrat kaznovati (ne bis in idem) oziroma znova meritorno odločati o obtožbi zoper isto osebo zaradi kaznivega dejanja, o katerem je že obstajala pravnomočna sodna odločba (res iudicata).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Zastaranje pregona za prekršek - uporaba določb KZ-1

Avtor ni naveden, 21.4.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2016Zastaranje pregona za prekršek preneha teči z dnem pravnomočnosti odločbe o prekršku. V postopku nove razsoje zastaranje pregona ne "oživi".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Omejitev pravice do silobrana

Primož Baucon, 21.4.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 16-17/2016Pravica do silobrana (ki je pri nas najpomembnejši razlog za izključitev protipravnosti in se v naši pravosodni praksi najpogosteje postavlja v zvezi s kaznivimi dejanji zoper življenje in telo) ni neomejena (čeprav gre za spopad prava z ne-pravom, da gre za odvrnitev protipravnega napada), kar pomeni, da pravne dobrine napadalca niso povsem nezavarovane. Poleg načelnega stališča, da se neizogibnost obrambe nanaša tudi na mero oziroma intenzivnost obrambnega ravnanja (kar pa ne pomeni, da se je oseba, ki pričakuje napad, dolžna ukloniti napadu, se skriti pred napadalcem, pobegniti, iskati drugo smer gibanja), se kazenskopravna teorija zavzema za omejitev pravice do silobrana v nekaterih značilnih situacijah. Ker povzročata pravilna razlaga in uporaba instituta silobrana v naši pravosodni praksi kar nekaj težav, kar je verjetno posledica tudi nezadostnega ustreznega teoretičnega, pravosodnega in zakonodajnega obravnavanja tega kazenskopravnega instituta pri nas, bom obravnaval nekatera najpomembnejša vprašanja (zlasti s pomočjo ustreznih tujih teoretičnih spoznanj in nekaj sodne prakse) v zvezi z omejitvijo pravice do silobrana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Ali vlagatelju zahteve za sodno varstvo pripada tudi obvestilo o njenem odstopu sodišču?

Ivan Šelih, 23.4.2015

Prekrški

Ivan Šelih, Pravna praksa, 16-17/2015Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana (Mestno redarstvo) je po navadni pošti prejeto vlogo z naslovom Prošnja za ustavitev izterjave kot pravočasno in dovoljeno zahtevo za sodno varstvo odstopilo v reševanje pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani, vendar vlagatelja o tem dejanju ni obvestilo. To dejstvo mu ni bilo sporočeno ali kakorkoli drugače omenjeno niti v obširni komunikaciji z njim po e-pošti. Odstop vloge sodišču je štel za pomoto, ker sodnega varstva ni zahteval, saj naj bi v svojem dopisovanju izrazil zgolj nezadovoljstvo z izrečeno kaznijo. Mestnemu redarstvu je očital, da je bila zadeva poslana sodišču brez "njegove vednosti, odobritve ali zahteve", saj je v roku plačal (polovični) znesek kazni, ker je presodil, da njegovo dopisovanje po e-pošti ni bilo uspešno. Zato ga je presenetilo, da je pozneje prejel še odločitev sodišča s pozivom za plačilo sodne takse. Ker menimo, da so stališča Varuha človekovih pravic RS v tej zadevi lahko zanimiva tudi širše, želimo nanje v tem prispevku še posebej opozoriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Ugotavljanje olajševalnih in obteževalnih okoliščin v primeru sprejetega priznanja krivde in obseg sodbenih razlogov

Leon Recek, 23.4.2015

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 16-17/2015V praksi prvostopenjskih sodišč je občasno zaznati dve izstopajoči lastnosti sodb, izrečenih na podlagi sprejetega priznanja krivde, danega na predobravnavnem naroku, glede ugotovljenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Gre za skromno obrazložitev, včasih celo brez dokazne ocene, in za opiranje na dokaze, ki na naroku za izrek kazenske sankcije niso bili izvedeni. Oglejmo si problematiko na primeru treh nedavnih odločb prvostopenjskih sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Zanke slovenske inkriminacije opustitve ovadbe kaznivega dejanja ali storilca

dr. Damjan Korošec, 23.4.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 16-17/2015Ob nedavnem soočanju z domnevno serijo evtanazijskih usmrtitev znotraj slovenskega zdravstvenega sistema smo vsaj kazenski pravniki pomislili tudi na problematiko odgovornosti za pasivnost ob seznanitvi z verjetnostjo, da je do tako težkih deliktov prišlo. Pri natančnejšem proučevanju inkriminacije z naslovom Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca iz 281. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) pa se je pokazalo nekaj dogmatično zelo zanimivih nejasnosti v zvezi z objektivnim pogojem kaznivosti, ki otežujejo rabo tega delikta v pravosodni praksi in postavljajo pod vprašaj njegovo smiselnost, vsaj v dani tradicionalni obliki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Upravljanje kazenskega postopka - kaj se lahko naučimo iz izkušenj Anglije

Janko Marinko, 24.4.2014

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 16-17/2014Novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je v slovenski kazenski postopek vnesla institute, ki pomembno spreminjajo delovanje celotne kazenskopravne verige. Gre za predobravnavni narok, sporazum o priznanju krivde in priznanje krivde. Ta novost je sočasna s siceršnjim pospešenim uvajanjem postopkov prenove poslovnih procesov na sodiščih. Že ob pisanju novele smo predvidevali, da bo priznanje prišlo v poštev v precejšnjem številu zadev, kar se potrjuje v praksi in je osnova za temeljite posege v utečeno poslovanje. V Angliji in Walesu te institute poznajo že dolgo, prav tako pa trenutno prenavljajo poslovne procese sodišč, zato je spremljanje tamkajšnjega razvoja zanimivo in poučno tudi za nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Pridobitev odredbe za hišno preiskavo v prekrškovnem postopku

mag. Tine Jurič, 24.4.2014

Prekrški

mag. Tine Jurič, Pravna praksa, 16-17/2014S hišno preiskavo se poseže v eno najbolj temeljnih ustavno varovanih pravic in svoboščin, to je v pravico do nedotakljivosti stanovanja. Hkrati pa lahko, seveda ob upoštevanju načela sorazmernosti, pomeni učinkovito dejanje za odkritje storilcev prekrška in za pridobitev materialnih dokazov (dokumentacije, predmetov) v prekrškovnih postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Privilegij zoper samoobdolžitev

Avtor ni naveden, 24.4.2014

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2014Pravica privilegija zoper samoobdolžitev iz četrte alineje 29. člena URS je dana le fizičnim ne pa tudi pravnim osebam, zato se tudi določba četrtega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku ne nanaša na pravne osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Odmera kazni - alternativni način izvršitve kazni zapora

Avtor ni naveden, 24.4.2014

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2014Sodišče v primeru, ko se odloči za alternativni način prestajanja kazni zapora v obliki zapora ob koncu tedna, izbere oziroma odloči, na katerega od dveh v zakonu predpisanih načinov bo obsojenec izvrševal svojo obveznost, torej ali bo med tednom delal ali se bo izobraževal. Pogoj, da je obsojenec zaposlen ali da se izobražuje, je treba po naravi stvari le ugotoviti - ta okoliščina ne zahteva posebne obrazložitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Gospodarska kriminaliteta

Irena Vovk, 24.4.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2014Vlada je julija 2012 sprejela Strategijo obvladovanja gospodarske kriminalitete v RS in določila delovno skupino za spremljanje izvajanja Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin in za spremljanje izvajanja strategije. Na seji 17. aprila pa se je Vlada seznanila z letnim poročilom delovne skupine za leto 2013, v katerem so izpostavljeni problemi delovanja specializiranih preiskovalnih skupin po 160.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Obstoj prekrška - prijava podaljšanega obratovalnega časa - narava poslovne dejavnosti

Avtor ni naveden, 25.4.2013

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2013Bistvo trgovinske dejavnosti je v nakupu blaga z namenom nadaljnje prodaje, bistvo tiste vrste gostinske dejavnosti, pri kateri je poudarek na hrani, pa je v pripravi jedi tako, da je ta primerna za takojšnje zaužitje. Pojma obdelave (predelave in dodelave), ki ga vsebuje definicija trgovinske dejavnosti, ni mogoče enačiti s pripravo hrane (jedi) za takojšnje zaužitje, saj bi bila v nasprotnem primeru vsaka gostinska dejavnost hkrati tudi trgovinska dejavnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Možnost odvzema živali

Helena Klinc, 25.4.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Helena Klinc, Pravna praksa, 16-17/2013Pravna situacija, ko Zakon o prekrških (ZP-1) predvideva možnost odvzema živali, Kazenski zakonik (KZ-1) pa tega ukrepa ne pozna, je nesprejemljiva. To se mora v skladu z argumentum a minori ad maius (sklepanje od manjšega na večje) in v skladu z javnim interesom spremeniti, tako da bo možnost odvzema živali predvidena tudi v KZ-1. Pravna posledica (ukrep odvzema živali) še bolj utemeljeno velja za večje, ki ima bolj trdne razloge za njen nastop, kot manjše. Prekrški pa so prepovedana dejanja, ki naj bi bila glede na prepovedano posledico lažja kot kazniva dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Več zapornikov

Irena Vovk, 25.4.2013

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2013"Lani je bilo v povprečju dnevno zaprtih 1.418 oseb, kar je za šest odstotkov več kot leto poprej, prav tako se je povečalo skupno število zaprtih oseb na 5.270 (94,4 odstotka moških in 5,6 odstotka žensk), kar je za 2,7 odstotka več kot v letu 2011," je na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi letnega poročila 2012, povedal generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič. Številke so najvišje od obstoja samostojne države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Izčrpanje pravnih sredstev v kazenskem postopku

Jasna Hudej, 26.4.2012

Kazenski postopek

Jasna Hudej, Pravna praksa, 16-17/2012Z zadnjo novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je kot pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti določeno predhodno izčrpanje pravnih sredstev (tretji odstavek 68. člena ZKP-K). Novi peti odstavek 420. člena ZKP se glasi: "Na kršitve iz prvega odstavka tega člena se sme vložnik sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo." V skladu s 114. členom ZKP-K se novi peti odstavek 420. člena ZKP uporablja v postopkih, v katerih sodba na prvi stopnji do začetka uporabe tega zakona (15. maj 2012) še ni bila izdana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Preiskavo (hišno in osebno) odredi sodišče na pisni predlog (upravičenega) tožilca

Nina Jerala, 26.4.2012

Kazenski postopek

Nina Jerala, Pravna praksa, 16-17/2012S tem besedilom je Vrhovno sodišče na občni seji 6. aprila 2012 sprejelo načelno pravno mnenje, ki se nanaša na 214. člen in prvi odstavek 215. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Prvi odstavek 215. člena ZKP določa, da preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo, pri čemer ne pove, na čigav predlog jo odredi. Ta določba se je po ustaljeni sodni praksi uporabljala tako, da so preiskovalni sodniki veliko večino odredb za hišno in osebno preiskavo v predkazenskem postopku izdali na pobudo policistov, kar pravzaprav pomeni po uradni dolžnosti, ker policija ni stranka (pred)kazenskega postopka. Tako prakso je prekinilo Vrhovno sodišče s sprejetjem obravnavanega načelnega pravnega mnenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Presoja ustavnosti postopka s kaznovalnim nalogom: zamujena priložnost?

dr. Primož Gorkič, 22.4.2010

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2010Ustavno sodišče je konec preteklega leta na zahtevo Okrajnega sodišča v Žalcu presojalo ustavnost določbe 445.d člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP),1 ki izključuje veljavnost prepovedi reformatio in peius v postopku po razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu.2 Odločba je sicer dobrodošel korak ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Posredno storilstvo

dr. Matjaž Ambrož, 22.4.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 16-17/2010Institut posrednega storilstva, ki ga je Kazenski zakonik (KZ-1)1 uredil v prvem odstavku 20. člena, je v slovenskem pravu relativna novost. Prej ga kazenski zakonik ni izrecno urejal, vendar pa institut sodni praksi ni bil povsem tuj. Pravna figura posrednega storilstva temelji na predpostavki, da ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

2018(1) 2017(5) 2016(4) 2015(3)
2014(5) 2013(3) 2012(2) 2010(2)
2009(4) 2008(7) 2007(3) 2001(3)
1998(3) 1993(4)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B CĆČ D ĐE F G H IJ K LM NOP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov