O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 60)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Osebni podatki - osebnostna pravica ali plačilno sredstvo?

Luka Krajcar, 26.4.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Obligacije

Luka Krajcar, Pravna praksa, 16-17/2018Z uporabo komunikacijskih storitev in digitalnih vsebin se ustvarjajo ogromne količine osebnih podatkov, ki končajo v rokah ponudnikov storitev. S tem uporabniki prispevamo k nastanku trga z osebnimi podatki, tržna vrednost ponudnikov storitev pa se nenehno krepi. Družbe z močno bazo uporabnikov si med seboj izmenjujejo podatke uporabnikov in so pogosto tarča prevzemov. Trženje in izmenjava osebnih podatkov sta že dolgo znana poslovna modela. Ideja, da bi posameznik osebne podatke uporabil kot plačilo, pa je relativno nova.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravne posledice dedne nevrednosti

mag. Polona Kukovec, 21.4.2017

Dedovanje

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 16-17/2017Dedna nevrednost je institut, ki v primerih hujših prekršitev zoper zapustnika dediču prepreči dedovanje tako na podlagi zakona kot na podlagi oporoke. Razloge dedne nevrednosti Zakon o dedovanju (ZD) v 126. členu taksativno našteva in nato v naslednjem členu določa pravne posledice za potomce dedno nevrednega (prvi odstavek 127. člena ZD). Na prvi pogled se zdi, da se besedilo prvega odstavka 127. člena ZD nanaša tako na zakonito kot tudi na oporočno dedovanje, vendar pa po mojem mnenju sistematična razlaga določb ZD nujno vodi do sklepa, da je prvi odstavek 127. člena ZD dobesedno uporabljiv le v primeru dedovanja na podlagi zakona, ne pa tudi v primeru dedovanja na podlagi oporoke. Namen prispevka ni celovita teoretična obdelava instituta dedne nevrednosti, temveč prikaz njegove aplikacije na hipotetičnem primeru. V prispevku bom osvetlila pojem vstopne pravice in argumentirala, da vstopna pravica pri oporočnem dedovanju ne pride v poštev. V nadaljevanju se bom vprašala, kdo deduje delež dedno nevrednega v primeru dedovanja na podlagi zakona in kdo v primeru dedovanja na podlagi oporoke. Sklepno pa bom pokazala na procesno razsežnost zastavljenega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Obseg odločanja o dovoljenosti dokazov na predobravnavnem naroku

mag. Aleksander Karakaš, 21.4.2017

Civilni sodni postopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 16-17/2017Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je bil v kazenski postopek pred glavno obravnavo uveden poseben, predobravnavni narok (členi 285.a-285.f ZKP). Na naroku, katerega splošni namen je preizkus možnosti za izrek sodbe brez glavne obravnave ali možnosti za njen hitrejši oziroma čim manj oviran potek, se obdolženec izjavi o krivdi za kaznivo dejanje (člena 285.b in 285.c ZKP), odpove določenim pravicam (285.f člen ZKP), poda dokazne in druge procesne predloge ter predlaga izločitev nedovoljenih dokazov (285.d člen ZKP). Ker morebitno obdolženčevo priznanje krivde zaradi predpisanih pogojev za njegovo veljavnost iz točk 1-3 prvega odstavka 285.c člena ZKP ni identično dotedanjemu priznanju krivde v okviru zaslišanja na policiji (prvi odstavek 148.a člena ZKP) ali potem pred preiskovalnim sodnikom (prvi odstavek 178. člena ZKP) ter še kasneje v zagovoru na glavni obravnavi (prvi odstavek 324. člena ZKP) in ker dejansko izključuje najpomembnejše procesno dejanje kazenskega postopka (glavna obravnava), ki je ne nazadnje civilizacijska pridobitev, je razumljivo, da je bilo v primerjavi z ostalimi možnostmi deležno največjega strokovnega zanimanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Slabi zgledi vlečejo tudi sodnike

mag. Igor Strnad, 21.4.2017

Civilni sodni postopki

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 16-17/2017Pred različnimi sodišči prve stopnje z območja Višjega sodišča v Mariboru tečejo številni spori oškodovancev, ki od pravne osebe s sedežem v Republiki Avstriji zahtevajo plačilo denarne odškodnine za povzročeno škodo. V teh sporih je toženka v odgovoru na tožbo podala tudi ugovor "mednarodne nepristojnosti slovenskih sodišč" in predlagala, da se slovensko sodišče "razglasi za nepristojno".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Pogoji za izbrisno tožbo - vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu

Avtor ni naveden, 21.4.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2016Če je postopek z izrednim pravnim sredstvom zaključen na način, ki zahteva ponovljeni postopek, je pogoj za izbrisno tožbo izpolnjen šele takrat, ko je v ponovljenem postopku izdana takšna pravnomočna odločba, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena (tretja alineja 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Reproduciranje berila za šolski pouk

mag. Eneja Drobež, 23.4.2015

Intelektualna lastnina

mag. Eneja Drobež, Pravna praksa, 16-17/2015Na osnovni šoli želimo starši za otroke svojega razreda iz knjig, revij in svetovnega spleta na list papirja ročno prepisati celotna besedila pesmi, pravljic, basni oziroma ugank. Navedli bi naslov, avtorja in vir, tem besedilom pa bi dodali še risbe otrok. Nato bi te liste natisnili v številu izvodov učencev v razredu in za učiteljico ter jih povezali v "knjigo", ki bi jo imeli naši otroci za berilo pri pouku. Tako narejena berila se ne bi prodajala, financiramo jih starši. Ali je ta projekt pravno izvedljiv?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Vezanost pravdnega sodišča na pravnomočen sklep o izreku vzgojnega ukrepa mladoletniku

Avtor ni naveden, 23.4.2015

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2015Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku zoper mladoletnega storilca, je pravdno sodišče glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti mladoletnega storilca po 14. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vezano tudi na pravnomočni sklep o izrečenem vzgojnem ukrepu, izdan v tem kazenskem postopku zoper mladoletnega storilca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Izvršba za upnika hitrejša in cenejša

Nastja Velikonja, 23.4.2015

Civilni sodni postopki

Nastja Velikonja, Pravna praksa, 16-17/2015"V več kot 95 odstotkih primerov, ko po Bruseljski uredbi I bis ne bi bil vložen ugovor, bo izvršba za upnika po novem malo hitrejša in cenejša, z ekonomskega vidika pa naj bi po nekaterih ocenah zaradi odprave eksekvature v EU prihranili 48 milijonov evrov," je na uvodnem predavanju že 13. dnevov civilnega in gospodarskega prava povedala docentka na PF v Ljubljani dr. Jerca Kramberger Škerl. Celotna uvodna sekcija dogodka, ki je potekal v Portorožu 16. in 17. aprila, je bila tako namenjena pomembni reformi Uredbe Bruselj I (BU I) iz leta 2012, ki je bila usmerjena v učinkovitejše uveljavljanje terjatev proti dolžnikom iz druge države. Dne 10. januarja 2015 je namreč BU I nadomestila Uredba št. 1215/2012, imenovana tudi BU I bis.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Izločitev sodnika - odklonilni razlog

Avtor ni naveden, 24.4.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2014Vrhovno sodišče RS Sklep II Ips 214/2013, 20. februar 2014 (v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 595/2013) URS - 23. člen ZPP - 6. točka 70. člena, prvi odstavek 74. člena, 2. točka drugega odstavka 339. člena O predlogu stranke za izločitev sodnika mora biti odločeno naj
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Nepopolna (dopuščena) revizija - priloge

Avtor ni naveden, 25.4.2013

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2013ZPP - peti odstavek 98. člena, 336., 373., 378. in 381. člen ter četrti odstavek 384. člena Dopuščeni reviziji morata biti priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije, sicer revizija ni popolna. V postopku z revizijo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Ureditvene začasne odredbe: pregled sodne prakse

Uroš Pavlina, 25.4.2013

Civilni sodni postopki

Uroš Pavlina, Pravna praksa, 16-17/2013Ureditvena (regulacijska) začasna odredba je odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v postopku, v katerem je predlagana. Namenjena ni zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni ureditvi spornega pravnega razmerja. Ker ureditvene začasne odredbe zakonsko niso izrecno urejene, se je njihova dopustnost, skupaj s pogoji za izdajo, oblikovala skozi prakso slovenskih sodišč, ki jo predstavljam v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Zagovor zunajzakonske skupnosti

Tomaž Pavčnik, 25.4.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 16-17/2013V zadevi U-I-212/10 (dedovanje neregistriranih homoseksualnih partnerjev), ki je presenečenje le za tiste, ki vsepovsod in tako tudi v Ustavnem sodišču vidijo politiko, je od vsega, ne prvič, najbolj zanimivo pritrdilno ločeno mnenje Jana Zobca. Tako kot pri esejistiki in leposlovju tudi tu bralčev intelektualni profit ni odvisen od tega, ali se z avtorjem strinja ali ne. Sam se z njegovo tezo, da je institut zunajzakonske zveze sam po sebi ustavno sporen, na primer ne strinjam. A to ne pomeni, da zato njegova miselna provokacija, ki iz tega sledi, zame ni učinkovita. V pritrdilnem ločenem mnenju si namreč, ne brez ironije, postavi vprašanje, ali ne bi bilo diskriminacije mogoče odpraviti tudi tako, da bi položaj heteroseksualne zunajzakonske skupnosti izenačili s homoseksualno, in ne obratno, kar je zdaj, vsaj z dednopravnega vidika, vsebina odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

ZFPPIPP-E - drugi poizkus

mag. Uroš Ilić, 25.4.2013

Civilni sodni postopki

mag. Uroš Ilić, Pravna praksa, 16-17/2013Vlada Republike Slovenije je 18. aprila 2013 določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in ga predložila Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo (ZFPPIPP-E). Zakon o finančnem poslovanj
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Zemljiški dolg in zlorabe

Igor Vuksanović, 25.4.2013

Lastnina in druge stvarne pravice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 16-17/2013Mediji že dlje časa poročajo o nenavadni uporabi pravnega instrumenta zemljiškega dolga. Na prvi pogled je nemogoče, da bi tako nenadno množično uporabo tega sicer nekoliko obskurnega pravnega instituta spodbudila želja po legitimnih poslovnih operacijah. Ne smemo posploševati, a zemljiški dolg se resnično pojavlja v nenavadno velikem številu "kontroverznih primerov". Zdi se, da ta pravni instrument množično uporabljajo predvsem osebe, proti katerim se vodijo ali bi se lahko začeli različni pravni postopki, katerih skupna točka je tveganje, da bo oseba na koncu ostala brez določenega nepremičnega premoženja (kot posledica naložene odškodninske ali druge civilnopravne odgovornosti, zaradi neplačanih davkov ali na podlagi nekaterih ukrepov s področja kazenskega prava). Ne glede na to, ali gre za nekdanje pripadnike poslovnih elit ali za osumljence klasičnih kaznivih dejanj, ima zemljiški dolg očitno nekatere značilnosti, ki pritegujejo ljudi, željne odtegniti svoje premoženje upnikom in državi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

(Ne)učinkovitost instituta seznama dolžnikovega premoženja v izvršilnem postopku

Franci Krivec, 25.4.2013

Civilni sodni postopki

Franci Krivec, Pravna praksa, 16-17/2013Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), sprejet leta 1998, je v slovenski civilni izvršilni postopek uvedel institut seznama dolžnikovega premoženja. V obrazložitvi takratnega predloga zakona je predlagatelj pojasnil, da se ta institut uvaja po vzoru avstrijske in nemške zakonodaje ter da bo nedvomno zagotovil uspešnejšo izvedbo izvršilnih postopkov. V praksi pa se je v vseh teh letih in po več novelah zakona izkazalo, da upniki na podlagi tega instituta le v zelo redkih primerih pridejo do uporabnih podatkov o dolžnikovem premoženju in da ga najpogosteje uporabljajo zgolj za zavlačevanje brezupnih izvršilnih postopkov, sodiščem pa se z njim povzročajo tudi znatni stroški.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Poškodba pri delu

mag. Nataša Belopavlovič, 25.4.2013

Delovna razmerja, Obligacije

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 16-17/2013Delavka je pred prihodom v službo padla in se poškodovala. Nezgoda se je zgodila pred vhodom v poslovne prostore delodajalca in pred začetkom delovnega časa oziroma preden je registrirala svoj prihod. • Ali se poškodba (zlom desne roke) šteje za poškodbo pri delu ali ne, saj bo od tega odvisna tudi višina nadomestila med delavkino zadržanostjo z dela?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Težavna dolgotrajnost postopkov

mag. Nana Weber, 26.4.2012

Civilni sodni postopki

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 16-17/2012"Sodna praksa je glede vprašanj prodaje nepremičnine že oblikovana, zato v njej ni mogoče iskati pomembnejših vzrokov za dolgotrajnost postopkov izvršbe na nepremičnine," je na 1. dnevih nepravdnega in izvršilnega prava - v organizaciji GV Založbe so potekali 19. in 20. aprila v Termah Olimia - poudarila višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani Karmen Ceranja in dodala, da je nepremičninsko izvršbo kot kritično področje med štirimi najakutnejšimi problemi na državni ravni opredelilo tudi Vrhovno sodišče ob letošnjem uradnem odprtju sodnega leta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Še o sodni prodaji nepremičnine za poplačilo bagatelnega dolga

Marta Dominika Jelačin, 26.4.2012

Civilni sodni postopki

Marta-Dominika Jelačin, Pravna praksa, 16-17/2012Ko sem v Pravni praksi, št. 10/2012 in 11/2012, prebirala odzive pravne stroke o izvršbi v člankih Kdo je tu nor, Država ni Shylock, Sapienti sat (za pametnega je dovolj besed) in Izvršba na nepremičnine za poplačilo bagatelnih terjatev, sem imela občutek, da je pravu odbila zadnja ura. Avtorji člankov višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani dr. Vesna Bergant Rakočević, odvetnik v Ljubljani mag. Janez Tekavec, podpredsednica Vrhovnega sodišča RS mag. Nina Betteto in profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Aleš Galič so branili ravnanje sodnice, ki je vodila izvršilni postopek proti dolžniku zaradi izterjave glavnice v višini 124,38 evra, ki se je končal z izvršbo na njegovo hišo. Ti avtorji zagovarjajo pravno ureditev v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), iz katerega malodane izhaja, da je upnik kralj postopka, pred katerim se mora dolžnik braniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Kako naj zapustnikov upnik doseže ločitev zapuščine?

mag. Nana Weber, 26.4.2012

Dedovanje

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 16-17/2012Ločitev zapuščine (separatio bonorum), kot jo opredeljuje 143. člen Zakona o dedovanju (ZD), je namenjena zaščiti in poplačilu zapustnikovih upnikov. Z zahtevo po ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja lahko ti dosežejo, da se podedovano premoženje dediča loči od njegovega siceršnjega (prejšnjega) premoženja. S tem se dediču onemogoči, da razpolaga s stvarmi in pravicami iz zapuščine, dokler niso poplačani zapustnikovi upniki, ki so zahtevali ločitev. O ločitvi zapuščine ZD vsebuje zgolj skope tri odstavke v 143. členu, zato v praksi ni vedno jasno, kaj mora narediti upnik zapustnika, da dobi položaj ločitvenega upnika, ki ga varuje omenjena določba ZD.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Omejitev stikov otroka s priprtim očetom

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Zadeva št. 11.0-3/2011 z dne 8. avgusta 2011 Pobudnik, ki je bil v priporu, je navajal posege v svoje pravice in v pravice svojega otroka. Odkar je v priporu, nima stikov z otrokom. Navajal je, da stikov ni zaradi prepovedi strokovne delavke centra za socialno delo (CSD). CSD je v odgovoru
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Actio Pauliana - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Bistvena značilnost paulijanske tožbe je, da se z njo prepreči učinkovanje pravnega posla, ki je sicer veljaven, proti upniku. Ničen pravni posel pa je absolutno neučinkovit proti vsakomur že od sklenitve. Zato upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s paulijansko tožbo, ampak s tožbo za ugotovitev ničnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - odgovornost za hujšo posledico

Avtor ni naveden, 22.4.2010

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2010Kdor s kršitvijo predpisov povzroči rizično situacijo, ki je ne more več obvladati, je odgovoren za posledice, ki iz nje izvirajo, če mu je mogoče očitati, da se je možnosti njihovega nastanka zavedal, ali da bi se je vsaj moral in mogel zavedati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Predhodna odredba - terjatev, izkazana s sklepom o izvršbi na podlagi menice - nevarnost

Avtor ni naveden, 22.4.2010

Obligacije, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2010Ker dolžnik v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi menice ni ugovarjal, da menica, na katero se je skliceval upnik, ne izpolnjuje pogojev, da bi bila verodostojna listina, dejstvo, da izvršilno sodišče ni imelo pred seboj menice, da bi presodilo ali je temu tako, zato v tem primeru n...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Medicinska napaka - odgovornost zdravstvene ustanove

Avtor ni naveden, 22.4.2010

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2010V pravni teoriji in praksi splošno velja, da medicinski delavec ne ravna, kot je treba, kadar je poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja (t. i. medicinska ali strokovna napaka) ali kadar je ravnanje po strokovni plati sicer neoporečno (lege artis), vendar...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Nepreglednost nad tekom izvršbe

Nina Guzej, 22.4.2010

Civilni sodni postopki

Nina Guzej, Pravna praksa, 16-17/2010Spremembe na področju izvršilnega postopka so prinesle številne izboljšave, toda nekateri nepremišljeni koraki so povzročili posledice, ki jih nosijo tako dolžniki kot tudi upniki. Tako upnik kljub novemu in izboljšanemu sistemu ohranja vlogo "vodilnega" v izvršilnem postopku, kar pomeni, da mora še...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

2018(1) 2017(3) 2016(1) 2015(3)
2014(1) 2013(7) 2012(5) 2010(5)
2009(4) 2008(4) 2007(7) 2001(5)
1998(7) 1993(7)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.3. CIVILNO PRAVO 2.3.1. Lastnina in druge stvarne pravice 2.3.2. Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori 2.3.3. Intelektualna lastnina 2.3.4. Obligacije 2.3.5. Zakonska zveza in družinska razmerja 2.3.6. Dedovanje 2.3.7. Civilni sodni postopki

Avtorji

A B CĆČ D ĐEFG H I J K L M N OP QRS Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov