O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 19 (od skupaj 19)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Osebni podatki - osebnostna pravica ali plačilno sredstvo?

Luka Krajcar, 26.4.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Obligacije

Luka Krajcar, Pravna praksa, 16-17/2018Z uporabo komunikacijskih storitev in digitalnih vsebin se ustvarjajo ogromne količine osebnih podatkov, ki končajo v rokah ponudnikov storitev. S tem uporabniki prispevamo k nastanku trga z osebnimi podatki, tržna vrednost ponudnikov storitev pa se nenehno krepi. Družbe z močno bazo uporabnikov si med seboj izmenjujejo podatke uporabnikov in so pogosto tarča prevzemov. Trženje in izmenjava osebnih podatkov sta že dolgo znana poslovna modela. Ideja, da bi posameznik osebne podatke uporabil kot plačilo, pa je relativno nova.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravne posledice dedne nevrednosti

mag. Polona Kukovec, 21.4.2017

Dedovanje

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 16-17/2017Dedna nevrednost je institut, ki v primerih hujših prekršitev zoper zapustnika dediču prepreči dedovanje tako na podlagi zakona kot na podlagi oporoke. Razloge dedne nevrednosti Zakon o dedovanju (ZD) v 126. členu taksativno našteva in nato v naslednjem členu določa pravne posledice za potomce dedno nevrednega (prvi odstavek 127. člena ZD). Na prvi pogled se zdi, da se besedilo prvega odstavka 127. člena ZD nanaša tako na zakonito kot tudi na oporočno dedovanje, vendar pa po mojem mnenju sistematična razlaga določb ZD nujno vodi do sklepa, da je prvi odstavek 127. člena ZD dobesedno uporabljiv le v primeru dedovanja na podlagi zakona, ne pa tudi v primeru dedovanja na podlagi oporoke. Namen prispevka ni celovita teoretična obdelava instituta dedne nevrednosti, temveč prikaz njegove aplikacije na hipotetičnem primeru. V prispevku bom osvetlila pojem vstopne pravice in argumentirala, da vstopna pravica pri oporočnem dedovanju ne pride v poštev. V nadaljevanju se bom vprašala, kdo deduje delež dedno nevrednega v primeru dedovanja na podlagi zakona in kdo v primeru dedovanja na podlagi oporoke. Sklepno pa bom pokazala na procesno razsežnost zastavljenega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Obseg odločanja o dovoljenosti dokazov na predobravnavnem naroku

mag. Aleksander Karakaš, 21.4.2017

Civilni sodni postopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 16-17/2017Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je bil v kazenski postopek pred glavno obravnavo uveden poseben, predobravnavni narok (členi 285.a-285.f ZKP). Na naroku, katerega splošni namen je preizkus možnosti za izrek sodbe brez glavne obravnave ali možnosti za njen hitrejši oziroma čim manj oviran potek, se obdolženec izjavi o krivdi za kaznivo dejanje (člena 285.b in 285.c ZKP), odpove določenim pravicam (285.f člen ZKP), poda dokazne in druge procesne predloge ter predlaga izločitev nedovoljenih dokazov (285.d člen ZKP). Ker morebitno obdolženčevo priznanje krivde zaradi predpisanih pogojev za njegovo veljavnost iz točk 1-3 prvega odstavka 285.c člena ZKP ni identično dotedanjemu priznanju krivde v okviru zaslišanja na policiji (prvi odstavek 148.a člena ZKP) ali potem pred preiskovalnim sodnikom (prvi odstavek 178. člena ZKP) ter še kasneje v zagovoru na glavni obravnavi (prvi odstavek 324. člena ZKP) in ker dejansko izključuje najpomembnejše procesno dejanje kazenskega postopka (glavna obravnava), ki je ne nazadnje civilizacijska pridobitev, je razumljivo, da je bilo v primerjavi z ostalimi možnostmi deležno največjega strokovnega zanimanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Zanke slovenske inkriminacije opustitve ovadbe kaznivega dejanja ali storilca

dr. Damjan Korošec, 23.4.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 16-17/2015Ob nedavnem soočanju z domnevno serijo evtanazijskih usmrtitev znotraj slovenskega zdravstvenega sistema smo vsaj kazenski pravniki pomislili tudi na problematiko odgovornosti za pasivnost ob seznanitvi z verjetnostjo, da je do tako težkih deliktov prišlo. Pri natančnejšem proučevanju inkriminacije z naslovom Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca iz 281. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) pa se je pokazalo nekaj dogmatično zelo zanimivih nejasnosti v zvezi z objektivnim pogojem kaznivosti, ki otežujejo rabo tega delikta v pravosodni praksi in postavljajo pod vprašaj njegovo smiselnost, vsaj v dani tradicionalni obliki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Možnost odvzema živali

Helena Klinc, 25.4.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Helena Klinc, Pravna praksa, 16-17/2013Pravna situacija, ko Zakon o prekrških (ZP-1) predvideva možnost odvzema živali, Kazenski zakonik (KZ-1) pa tega ukrepa ne pozna, je nesprejemljiva. To se mora v skladu z argumentum a minori ad maius (sklepanje od manjšega na večje) in v skladu z javnim interesom spremeniti, tako da bo možnost odvzema živali predvidena tudi v KZ-1. Pravna posledica (ukrep odvzema živali) še bolj utemeljeno velja za večje, ki ima bolj trdne razloge za njen nastop, kot manjše. Prekrški pa so prepovedana dejanja, ki naj bi bila glede na prepovedano posledico lažja kot kazniva dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

(Ne)učinkovitost instituta seznama dolžnikovega premoženja v izvršilnem postopku

Franci Krivec, 25.4.2013

Civilni sodni postopki

Franci Krivec, Pravna praksa, 16-17/2013Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), sprejet leta 1998, je v slovenski civilni izvršilni postopek uvedel institut seznama dolžnikovega premoženja. V obrazložitvi takratnega predloga zakona je predlagatelj pojasnil, da se ta institut uvaja po vzoru avstrijske in nemške zakonodaje ter da bo nedvomno zagotovil uspešnejšo izvedbo izvršilnih postopkov. V praksi pa se je v vseh teh letih in po več novelah zakona izkazalo, da upniki na podlagi tega instituta le v zelo redkih primerih pridejo do uporabnih podatkov o dolžnikovem premoženju in da ga najpogosteje uporabljajo zgolj za zavlačevanje brezupnih izvršilnih postopkov, sodiščem pa se z njim povzročajo tudi znatni stroški.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Seznanitev s podatki o klicih umrlega s strani dedičev

mag. Katarina Krapež, 23.4.2009

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 16-17/2009Oče umrlega želi izpis klicev s službenega mobilnega telefona po svojem pokojnem sinu, ki se je smrtno ponesrečil. Zakaj bi se rad seznanil s temi podatki, ni povedal. Mu mora sinov delodajalec te podatke posredovati?
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Posredovanje originalnih rentgenskih posnetkov

mag. Katarina Krapež, 23.4.2009

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 16-17/2009Kako naj bolnišnica ravna v primerih, ko pacient zahteva, da bolnišnica njegove rentgenske posnetke posreduje njemu ali osebnemu zdravniku za pridobitev drugega mnenja ali za pridobitev izvedeniškega mnenja ipd.? Do zdaj so bili pacientom posredovani originali, pri čemer so morali ti podpisati izjav...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Še več zaprtih

mag. Katarina Krapež, 23.4.2009

Kazenski postopek

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 16-17/2009V letu 2008 se je naraščanje povprečnega števila zaprtih oseb nadaljevalo. Teh je trenutno 1364, je na predstavitvi letnega poročila Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij 16. aprila poudaril direktor Tomaž Smole. Opozoril je na že znane težave, zlasti na prezasedenost zaprtih delov zavodov ter na ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Zastavna pravica na letalu

Urška Krajšek, 23.4.2009

Lastnina in druge stvarne pravice

Urška Krajšek, Urška Krajšek, Pravna praksa, 16-17/2009Zastavna pravica je zelo pogosto obravnavan institut, še zlasti zastavna pravica na nepremičninah oz. hipoteka, v vseh svojih pojavnih oblikah. Precej redkeje sta obravnavani zastavna pravica na letalu oz. ladji, a sta obe zaradi vseh svojih posebnosti še posebej zanimivi, sploh v zadnjem času, ko s...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄16-17

Osnutek ZKP-1 s stališča reforme modela mešanega kazenskega postopka

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, 24.4.2008

Kazenski postopek

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 16-17/2008Ministrstvo za pravosodje je decembra 2007 v javno razpravo poslalo osnutek novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1), ki naj bi nadomestil veljavni zakon iz leta 1994. V ožji strokovni javnosti je bilo sicer že dalj časa slišati, da na Ministrstvu za pravosodje obstaja delovna skupina, ki sestavlj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄16-17

V istem čolnu

Boštjan Koritnik, 24.4.2008

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Boštjan Koritnik, Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 16-17/2008Dne 16. aprila je v imenu Društva državnih tožilcev Slovenije (DDTS) Boštjan Škrlec na Slovensko sodniško društvo (SSD) oz. njegovo predsednico Janjo Roblek naslovil pismo, v katerem je zapisal, da tožilci z veliko pozornostjo spremljajo dogodke v zvezi s prizadevanji SSD za spremembo veljavne plačn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄16-17

Še o usodi gradiva iz predkazenskega postopka kot kamnu spotike kontroverznega koncepta

mag. Aleksander Karakaš, 26.4.2007

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 16-17/2007mag. pravnih znanosti, višji sodnik na Višjem sodišču v Mariboru V prilogi PP, št. 45/2006, je bil objavljen prispevek kolege Primoža Gorkiča, ki na primeru dveh sodb Vrhovnega sodišča RS (opr. št. I Ips 330/2001 in opr. št. I Ips 274/2003) razpravlja o usodi gradiva iz predkazenskega postopka...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄16-17

Odvzeta pravica do pritožbe, tudi pred Ustavnim sodiščem RS!

Jože Korpič, 26.4.2007

Ustavno sodišče, Civilni sodni postopki

Jože Korpič, Pravna praksa, 16-17/2007univ. dipl. pravnik, odvetnik v Murski Soboti V enem izmed zadnjih sklepov Ustavno sodiščeŠO]1 ni sprejelo v obravnavo ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča RSŠO]2 in pri tem v obrazložitvi navedlo: »Dejstvo, da je bila ta sodba kasneje razveljavljena, na to ne vpliva; z njeno razvelj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄16-17

Z integriteto proti korupciji in kriminalu

Avtor ni naveden, 26.4.2007

Uprava, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

, Pravna praksa, 16-17/2007Sandra A. Blagojević, mag. varstvoslovja, Komisija za preprečevanje korupcije RS Bećir Kečanović, mag. pravnih znanosti, pomočnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije RS Ustavno sodišče je v odločbi, št. U-I-57/06-28 z dne 29. marca 2007, ugotovilo, da Zakon o nezdružljivost...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄16-17

Denarna odškodnina za duševne bolečine, povzročene z razžalitvijo dobrega imena in časti oškodovanca

Mirko Kostanjevec, 3.9.1998

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Mirko Kostanjevec, Pravna praksa, 16-17/1998Mnogo pozornosti v slovenski javnosti so zadnje čase zbudile tožbe za plačilo visokih denarnih zneskov za pretrpljene oziroma še trajajoče duševne bolečine, povzročene z razžalitvijo dobrega imena in časti javnosti dobro poznanih oseb. Tu omenim le tri primere, in sicer: 1) mariborski župan dr. A...
Naslovnica
Pravna praksa, 1993⁄16-17

Pripoznanje očetovstva pred rojstvom otroka

mag. Mateja Končina-Peternel, 29.7.1993

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Mateja Končina-Peternel, Pravna praksa, 16-17/1993V praksi Ministrstva za delo družino in socialno varstvo in v praksi Ministrstva za notranje zadeve se je postavilo vprašanje, ali je mogoče otroka pripoznati že pred rojstvom in ali bi pripoznanje otroka, dane pred rojstvom, veljalo tudi v primeru, če bi se otrok rodil v zakonski zvezi, ki bi jo ot...
Naslovnica
Pravna praksa, 1993⁄16-17

Zastopanje duševno prizadetega v upravnem postopku

mag. Mateja Končina-Peternel, 29.7.1993

Upravni postopek in upravne takse, Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Mateja Končina-Peternel, Pravna praksa, 16-17/1993Pristojni organi se na področju upravnih notranjih zadev pogosto srečujejo tudi s Primeri, v katerih skrbniki za posebne primere, postavljeni po 211. členu ZZZDR, zastopajo osebe, ki zaradi duševne prizadetosti ne morejo skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 1993⁄16-17

Osnutek nove kazenske zakonodaje

Barbara Konte, 29.7.1993

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Barbara Konte, Pravna praksa, 16-17/1993V skladu s 4. čl. ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije se pri nas do izdaje ustreznega zakona smiselno uporabljata tudi zvezna zakona kazenski zakon SFRJ in zakon o kazenskem postopku.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

2018(1) 2017(2) 2015(1) 2013(2)
2009(4) 2008(2) 2007(3) 1998(1)
1993(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov