O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 32)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave

Cepec Jaka, Vrtačnik Larisa, 26.4.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jaka Cepec, Larisa Vrtačnik, Pravna praksa, 16-17/2018Namen članka je podrobnejša analiza tipičnega sklepa sodišča o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (v nadaljevanju PPP). Do vprašanja, kakšna je pravna narava sklepa o potrditvi PPP, se je pred kratkim opredelil vrhovni sodnik Seljak. Ta je v svojem članku poglobljeno predstavil primerjavo med vsebino in pravnimi posledicami sklepa o potrditvi prisilne poravnave ter sklepa o potrditvi PPP, analiziral pestrost možnih različnih položajev, v katerih se lahko znajdejo navadni upniki tako v redni kot v poenostavljeni prisilni poravnavi, in obravnaval obstoječo sodno prakso, ki se ukvarja s tem vprašanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

V senci ideoloških izzivov v globalni areni je začel veljati novi sporazum WTO o olajševanju trgovine blaga

dr. Irena Peterlin, 21.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 16-17/2017Dne 22. februarja 2017 je začel veljati nov sporazum Svetovne trgovinske organizacije (WTO). O novem sporazumu WTO o olajševanju trgovine (ang. Trade Facilitation Agreement, v nadaljevanju: TFA) ni bilo veliko slišati, saj naslovnice časopisov polnijo druge teme, ki se nanašajo na trgovino na ravni držav, kot so: uvajanje zaščitnih ukrepov držav, nacionalni protekcionizem, grožnje s trgovinskimi vojnami in aktualni pogledi nacionalnih držav na svetovni gospodarski red. Ideološke premike in družbeno nezadovoljstvo z ekonomskimi integracijami in svobodno trgovino najbolje ponazarjata brexit in zmaga Donalda J. Trumpa na volitvah za ameriškega predsednika, ki sta posledično izzvala vprašanje legitimnosti EU v regiji in WTO na globalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Boj konceptov

Primož Cencelj, 21.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Primož Cencelj, Pravna praksa, 16-17/2017Kdo bi si pred šestdesetimi leti mislil, da si bo mogoče odpreti bančni račun samo v petnajstih minutah na osebni elektronski napravi v domačem okolju. Že telefon je bil relativna redkost, kaj šele bolj napredni električni aparati, ki so po drugi svetovni vojni šele dobro prihajali na potrošniški trg. O brezžični telefoniji in spletu so teoretizirali samo na katedri kake univerze, banke pa so bile trdnjave, v katerih sta bili zgoščeni moč in oblast. Po njihovem je že neka družbena čast imeti bančni račun, stati v vrsti za storitve in samodejno plačevati visoke stroške bančnega poslovanja. Kjer je skoncentrirana moč, pa sta navadno tudi politika in nacionalni interes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Kaznovalna represija ni rešitev

Kaja Batagelj, 21.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kaja Batagelj, Pravna praksa, 16-17/2017"Kaznovalna represija ni in ne more biti primerno sredstvo za reševanje socialnih, političnih in drugih konfliktov. Še posebej pa kazenskega prava ni dopustno zlorabiti za dosego političnih, ekonomskih in socialnih ciljev," je na okrogli mizi Ali ima gospodarska družba pravico živeti mimo volje njenih delničarjev - korporacijski in kazenski vidik, ki je potekala v okviru dogodka Aktualna vprašanja gospodarskega prava, povedal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Ljubo Bavcon. Dodal je, da tudi zdaj politiki razglašajo gospodarsko kriminaliteto za poglavitni vzrok gospodarskih kriz in njihovih spremljajočih posledic, pri čemer je posebej poudaril vse hujšo pavperizacijo prebivalstva. A po njegovem prepričanju - na tem dogodku, ki so ga 22. in 23. marca organizirali ljubljanska in mariborska pravna fakulteta, Odvetniška akademija Odvetniške zbornice Slovenije in Nebra, mu je prisluhnilo približno 200 strokovnjakov - kriminaliteta ni grožnja obstoju družbene ureditve: "Vrednot demokratične države ne ogrožata kriminaliteta in korupcija."
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Nezgodno zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - zavarovalno kritje

Avtor ni naveden, 21.4.2016

ZAVAROVALNIŠTVO

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2016Če je zavarovanec za kaznivo dejanje obsojen zaradi znaka, ki ni v vzročni zvezi z nastankom prometne nezgode, uporaba določb Splošnih pogojev AUVB 95 o izključenih rizikih ni utemeljena. Sama kršitev cestnoprometnih predpisov, ki je glede na vsebino obsodilne sodbe edini pravnorelevantni vzrok za nastanek zavarovalnega primera, glede na določbo prvega odstavka prej veljavnega 325. člena KZ še ne izpolnjuje znakov tega kaznivega dejanja. Sodišči nižjih stopenj sta ob ugotovljeni vsebini pogodbe iz nanizanih razlogov zato zgolj s sklicevanjem na obsodilno sodbo za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti napačno zaključili, da je tožnica zavarovalni primer povzročila s kaznivim dejanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Digitalne valute

dr. Aleš Završnik, 23.4.2015

Plačilni promet

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 16-17/2015Digitalne valute danes povezujemo s temačnim omrežjem (dark net) in prepovedanimi denarnimi verigami na eni strani ter z bojem proti monopolnim izkoriščevalskim finančnim posrednikom in preživetjem disidentov na drugi strani. Ta nova tehnologija zbuja nelagodje in upanje - v tem se ne razlikuje od doslejšnjih inovacij v zgodovini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Delitev družbe - izčlenitev - varstvo družbenikov

Avtor ni naveden, 23.4.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2015V primeru izčlenitve z ustanovitvijo nove družbe pride do prenosa vseh ali posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z izčlenitvijo ne preneha, na novoustanovljene družbe (tretji odstavek 623. člena ZGD-1). Za to vrsto izčlenitve se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o delitvi z ustanovitvijo nove družbe. Bistvena razlika med izčlenitvijo ter drugima dvema oblikama delitve družb je v imetništvu delnic oziroma deležev novoustanovljene družbe. Pri izčlenitvi namreč ti pripadejo prenosni družbi (ustanoviteljici) kot pravni osebi, ne pa njenim delničarjem oziroma družbenikom. Zato tudi ne pridejo v poštev tiste določbe ZGD-1 o delitvah družb, ki so namenjene predvsem varstvu delničarjev oziroma družbenikov prenosne družbe (zlasti na primer določbe o menjalnem razmerju in denarnem doplačilu ali denarni odpravnini, katerih cilj je zagotovitev ohranitve kapitalskih razmerij ali kompenzacija v primeru spremembe teh razmerij). Čeprav ima izčlenitev dejansko posledice v njihovi sferi, pa zakon ne predvideva posebnega (dodatnega) varstva njihovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Z novimi pravili do sodobne arbitraže (1)

Djinović Marko, Lahne Nejc, 24.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marko Djinović, Nejc Lahne, Pravna praksa, 16-17/2014Nova Ljubljanska arbitražna pravila po vzoru modernih arbitražnih pravilnikov strankam omogočajo začetek arbitražnega postopka z zahtevo za arbitražo (angl. Request for Arbitration). Zahteva za arbitražo je v mednarodni arbitražni praksi uveljavljen institut, ki omogoča strankam lažji vstop v arbitražni postopek kot pri klasični tožbi. Nekateri vidiki novih Ljubljanskih arbitražnih pravil so bili na straneh te revije že predstavljeni, v tem prispevku in še nekaj naslednjih pa bova predstavila še nekatere druge novosti, tokrat glavne značilnosti zahteve za arbitražo po novih pravilih in nekatera pomembna vprašanja ter pravne posledice v zvezi z začetkom arbitražnega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Trajnostna družba - kaj bi lahko prinesla slovenskim podjetjem?

mag. Žiga Rejc, 24.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 16-17/2014Poslovno okolje vse bolj zaznamujejo zahteve po izkazovanju družbeno in okoljsko odgovornih poslovnih praks, ki jih postavljajo kupci, pa tudi investitorji, (potencialni) zaposleni ter drugi deležniki: podjetja se zato v svojih poslovnih modelih vse bolj obračajo k trajnostnemu poslovanju, torej razmišljajo širše od kratkoročno usmerjenega maksimiziranja dobička kot edinega in neposrednega cilja vseh aktivnosti poslovanja. Nekateri glasniki teh sprememb so na primer gibanje za trajnostni razvoj (ang. sustainable business movement), (zeleno in) družbeno odgovorno investiranje (ang. impact investing, socially responsible investing) ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

ATVP

Irena Vovk, 25.4.2013

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2013(www.atvp.si) Jezik: slovenščina Tip: samostojna spletna stran Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: e-zakonodaja, aplikaciji e-ZISDU-2 in e-Sklep o poslovanju družbe za upravljanje, e-obrazci ipd. Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki in splošni e
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Slovenija kot zajec?

Matej Tomažin, 25.4.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 16-17/2013Odkar je nova Vlada prevzela vajeti, smo lahko občutili, da se je negotovost povečala. Ali je to dobro ali slabo, najbrž ni treba razlagati. Dejstvo namreč je, da čas teče, Vlada pa se na izzive, ki so pred njo, še vedno ni odzvala. Zato bi bilo morda smiselno ponoviti, da danes nebolečih odločitev ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Z dodatnim revizorjevim pregledom nad probleme realnega izkazovanja poslovanja finančnih institucij v času recesije

mag. Mojca Kunšek, 26.4.2012

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 16-17/2012V času finančne krize, ko trg vrednostnih papirjev komaj še deluje, gospodarstvo pa se ukvarja z lastnim preživetjem, je velik izziv realni prikaz poslovanja finančnih institucij. Gospodarska kriza se namreč odraža tudi v poslovanju bank, v odpisih finančnih naložb, ki naj bi jih nadomestila prepogosto omenjena dokapitalizacija bank. Dodatna preverjanja poslovanja bank so tako nujna, vsebino dodatnega revizorjevega pregleda pa določa Sklep o najmanjšem obsegu in vsebini dodatnega revizijskega pregleda glede izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji v bankah in hranilnicah (v nadaljevanju Sklep).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Nevidna roka trga

mag. Sandi Kodrič, 26.4.2012

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 16-17/2012Ena od šal gre takole: "Koliko ekonomistov rabimo za zamenjavo žarnice? Nobenega, kajti vsak ekonomist ve, da bo namesto njega to opravila nevidna roka." Na ta dovtip me je spomnilo provokativno retorično vprašanje, ki sem ga zadnjič zasledil na družabnem omrežju Twitter: "Koliko zasebnih simfoničnih orkestrov nam je do zdaj naklonila nevidna roka trga?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Odškodninska odgovornost za prospekt - zavajajoča praksa ATVP?

Andrej Bebler, 26.4.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andrej Bebler, Pravna praksa, 16-17/2012Glede na prakso Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pri potrjevanju prospektov ob emisiji vrednostnih papirjev lahko sklepamo, da je krog odgovornih oseb za točnost in popolnost informacij, vsebovanih v prospektu, zelo ozek. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je taka praksa ATVP oziroma razlaga določb Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) v skladu s sekundarno zakonodajo EU, in zahteva ustrezno obravnavo, predvsem v luči insolvenčnih postopkov pri nekaterih večjih izdajateljih vrednostnih papirjev v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Posebni odnosi, posebni interesi

Matej Tomažin, 22.4.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 16-17/2010Slovensko gospodarstvo še vedno vzpostavlja svoj odnos do politike, kar pa glede na dogajanja v regiji ni posebnost samo slovenskega kapitalskega trga. Tudi na Hrvaškem je politika zelo vpeta v gospodarstvo in sodeč po razpletu izredne skupščine Podravke bomo morali vlagatelji pri investiranju še ka...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Navidezna borzna povezava

mag. Robert Kleindienst, 23.4.2009

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Robert Kleindienst, mag. Robert Kleindienst, Pravna praksa, 16-17/2009Leta 2007 so se dogodki na Ljubljanski borzi le redkim zdeli omembe vredno povezani z dogodki na svetovnih borzah. V tem izjemnem letu je slovenski borzni indeks (SBI 20) porasel za neverjetnih 74 odstotkov (neverjetnih zato, ker take letne donosnosti po prilagoditvi za inflacijo v ZDA v 208 letih š...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Družba z omejeno odgovornostjo v praksi (5)

dr. Bojan Zabel, 23.4.2009

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Bojan Zabel, dr. Bojan Zabel, Pravna praksa, 16-17/2009Posledice izstopa in izključitve družbenika večinoma ureja že Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Nekatera vprašanja pa prepušča družbenikom, da jih uredijo bodisi v družbeni pogodbi bodisi v aktih o izstopu ali izključitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Združitev družb in oddvojitev pogodbenih delov

dr. Saša Prelič, 23.4.2009

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Saša Prelič, dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 16-17/2009 Vodimo neformalno združenje šestih družb z isto prvo besedo v vseh šestih firmah. Tri družbe so v moji lasti, tri pa v lasti mojih družinskih članov. Vsaka družba opravlja specifične dejavnosti, in sicer varovanje premoženja, čiščenje objektov, vzdrževanje objektov, vzdrževanje okolice, upravljanje...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄16-17

Zloraba prevladujočega položaja Telekoma Slovenije

Tanja Bratina, 24.4.2008

Varstvo konkurence, cene

Tanja Bratina, Tanja Bratina, Pravna praksa, 16-17/2008Urad RS za varstvo konkurence je ugotovil, da je Telekom Slovenije kršil peti odstavek 10. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK), saj je pogojeval sklepanje pogodb za priključek ADSL s poprejšnjo vzpostavitvijo priključka ISDN.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄16-17

Podganje leto

Matej Tomažin, 24.4.2008

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Matej Tomažin, Pravna praksa, 16-17/2008Letošnje dogajanje se razpleta tako, kot so napovedali kitajski vedeževalci - v znamenju mednarodnih napetosti, naravnih in letalskih nesreč ter pretresov na borzah. Če v prvo kategorijo uvrstimo Iran in v drugo na nek način sproščanje metana v Sibiriji, lahko v tretjo kategorijo prav gotovo uvrstim...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄16-17

Temeljni zakon borznih mešetarjev

Hinko Jenull, 24.4.2008

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Hinko Jenull, Hinko Jenull, Pravna praksa, 16-17/2008Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄16-17

Posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavljajo zunajsodno

mag. Miha Šlamberger, 24.4.2008

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Miha Šlamberger, mag. Miha Šlamberger, Pravna praksa, 16-17/2008Nov sistemski zakon na področju insolvenčnega prava, tj. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP),1 je prinesel precej sprememb in novosti. K sreči je zakonodajalec predvidel dokaj dolgo obdobje od njegove uveljavitve do uporabe. Tako imamo upor...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄16-17

Kako tvegan je Tvegani kapital?

Jure Mikuž, 26.4.2007

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Jure Mikuž, Pravna praksa, 16-17/2007univ. dipl. ekonomist, specialist menedžmenta, RSG d.o.o. V vsakdanjem življenju radi delimo ljudi okoli nas na tiste, ki radi tvegajo in na »ziheraše«. Meje so pri tej klasifikaciji seveda zabrisane in ne moremo se z gotovostjo opredeliti za ljudi, nagnjene k tveganju, ali obrnjeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄16-17

Kateri obrambni mehanizem izbrati?

Jožica Vindiš, 24.5.2001

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Jožica Vindiš, Pravna praksa, 16-17/2001Pri mariborskem Studiu LINEA je izšla knjiga mag. Nataše Samec z naslovom Obramba družb pred prevzemom, Preventivni in kurativni obrambni mehanizmi. Knjiga vsekakor zasluži pozornost vseh, ki se srečujejo s problemi pri prevzemih, povezanimi z reakcijo ciljne družbe na ponudbo za prevzem, pri svo...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄16-17

Nadzorni sveti v d.d. in d.o.o.

mag. Saša Prelič, 3.9.1998

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Saša Prelič, Pravna praksa, 16-17/1998Kakšna so pravna razmerja med posameznimi organi delniške družbe ter kakšna so razmerja med družbo in njenim podjetjem? Nosilci katerih interesov so posamezni organi delniške družbe? Kako je zasnovana struktura njenih organov? Kaj je vsebina upravljanja in poslovodenja? Katere pristojnosti so zaupan...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

2018(1) 2017(3) 2016(1) 2015(2)
2014(2) 2013(2) 2012(3) 2010(1)
2009(3) 2008(4) 2007(1) 2001(1)
1998(6) 1993(2)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

AB C ĆČD ĐEFGHIJ K L M NOP QR SŠ T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov