O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 20
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 490)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Odpoved delavcu pred upokojitvijo s ponudbo nove pogodbe

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.9.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 36/2019Delodajalec ima že vrsto zaposlenega delavca, ki pa je trenutno varovan pred upokojitvijo, saj je starejši od 58 let. Ker gre delodajalcu slabo, bi delavcu rad ponudil novo pogodbo za delo na drugem delovnem mestu, kjer ga bolj potrebuje. • Ali mu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in ponudi novo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

I feel Slovenia: Slovenia.info

Patricij Maček, 26.9.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019Res je, da spletna stran, pri kateri se bomo ustavili danes, ni posebej pomembna le za pravniško občestvo, vendar je uporabna tudi zanj - za vse, ki se želijo seznaniti s turistično ponudbo Slovenije. Gre za spletišče I feel Slovenia: Slovenia.info, na katerem je možno najti vse o Sloveniji kot zeleni butični globalni destinaciji. Vzpostavila in upravlja ga osrednja nacionalna agencija za promocijo turizma - Slovenska turistična organizacija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 26.9.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 36/2019 Life Imprisonment, A Global Human Rights Analysis Dirk van Zyl Smit in Catherine Appleton (Harvard University Press, januar 2019, 464 strani, ISBN: 9780674980662, 41 evrov) Število izrečenih kazni dosmrtnega zap
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Začarani krog ustavno sporne ureditve nekonvencionalne medicine

dr. Nataša Samec Berghaus, 26.9.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Nataša Samec-Berghaus, Pravna praksa, 36/2019Novela ZZdrS-E Zakona o zdravniški službi (ZZdrS), ki je bila v Državnem zboru sprejeta po nujnem postopku 30. maja 2008, je v Sloveniji uzakonila anomalijo, ki je na evropski ravni ni mogoče zaslediti, in sicer da se "zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost, licenca ne podeli" (34. člen ZZdrS) ter "začasen odvzem licence se izreče tudi, če zdravnik opravlja zdravilsko dejavnost, in sicer za čas opravljanja zdravilske dejavnosti" (37. člen ZZdrS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Čakanje na delo doma in odreditev izrabe dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.9.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 36/2019Delodajalec je za delavko invalidko, ki je bila na čakanju na delo doma s 100-odstotnim nadomestilom, prejel soglasje komisije. • Ali ji lahko v času odpovednega roka odredi koriščenje letnega dopusta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 54/19) - velja od 7. septembra, uporabljati se začne 1. oktobra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Vlada RS

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 44. redni seji (19. september 2019): - predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka, - predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi, - predlog zakona o izvrševanju prora
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Preložitev skupščine d. d. - rok za sklic skupščine

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Tehnično gledano gre v primeru preložitve (še ne začete skupščine) za preklic prvotnega sklica skupščine in objavo novega sklica skupščine. To pomeni, da je treba pri objavi novega sklica skupščine, pa čeprav je sprememba le v času skupščine, upoštevati tako pravila glede same objave sklica kot tudi pravila glede roka za sklic skupščine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Omejitev pravic imetnika znamke - besedna znamka - figurativna znamka - označba storitve

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Intelektualna lastnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Ugotovitve ničnosti znamke ni mogoče izreči v postopku presoje kršitve pravice iz znamke in ob presoji ugovorov, ki jih zaradi obrambe pred prepovednim zahtevkom imetnika znamke poda domnevni kršitelj pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Izvrševanje stikov zapornika z otrokom

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Sodišče je z začasno odredbo o ureditvi stikov pobudniku določilo stike z njegovo hčerko, ki naj bi potekali dvakrat mesečno na Centru za socialno delo (CSD). Ker je bil pobudnik na prestajanju zaporne kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (zavod) in ni imel možnosti koriščenja ugodnosti oz. mu niso bili podeljeni namenski izhodi, saj bi ga na CSD morali spremljati pravosodni policisti, mu stiki s hčerko niso bili omogočeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Predhodno svetovanje pri tožbi polnoletnega upravičenca do preživnine

dr. Nana Weber, 26.9.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 36/2019Berem Družinski zakonik, ki določa, da je pred začetkom za varstvo koristi otroka treba opraviti predhodno svetovanje na centru za socialno delo, in če prav razumem, je treba zapisnik o predhodnem svetovanju predložiti sodišču. • Ali je predhodno svetovanje nujno tudi, kadar tožbo na zvišanje preživnine vloži polnoletni otrok?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019PP, št. 24/89, 14. december 1989, str. 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Pridobivanje kontaktnih podatkov prostovoljcev

Sonja Strle, 26.9.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 36/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o tem, ali mladinski center lahko na prireditvi za mlade na svoji stojnici pridobiva kontaktne podatke prostovoljcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Od 16. do 22. septembra

Patricij Maček, 26.9.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019 Ponedeljek, 16. 9. KPK. V luči oblikovanja nove Evropske komisije (EK) in sumov nepravilnosti, ki spremljajo nekatere kandidate za mesto komisarja, je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ponovno predlagala ustanovitev neodvisnega protikorupcijskega organa na ravni
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019 16. september - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. 19. september - predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka. 20. september - predlog zakona o zagotavljanju sredstev za dol
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Evropa

Patricij Maček, 26.9.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019 Ponedeljek, 16. 9. Financiranje prilagajanja globalizaciji. Evropska komisija (EK) je objavila poročilo o dejavnostih in rezultatih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letih 2017 in 2018. V poročilu potrjuje koristi sklada, saj je je bilo v tem obdobju mob
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Elastika

Primož Cencelj, 26.9.2019

Obresti in obrestna mera

Primož Cencelj, Pravna praksa, 36/2019Za opisovanje dogajanja v družbi si je včasih smiselno izposoditi kakšne preproste primere iz bližnje stvarnosti. Predmet, ki mi že nekaj časa stimulira misli, je elastika. Njeni značilnosti sta prilagodljivost in raztegljivost. V praksi je zelo uporabna, ima pa tudi pomanjkljivost. Če se jo preveč raztegne, poči in izgubi svoje poslanstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Protestiram

dr. Ciril Ribičič, 26.9.2019

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 36/2019Razočaran pritožnik Marjan Šimunovič iz Sela pri Dobovi je prepričan, da je banka grobo kršila pogodbo, ki jo je sklenila z njim, in mu s tem povzročila zelo veliko premoženjsko škodo. Po tem, ko je bil med letoma 2009 do 2016 neuspešen pred rednimi sodišči, je vse upe polagal v Ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), poslednji zatočišči pritožnikov, ki so prepričani, da se jim je zgodila krivica. Priskrbel si je pravno pomoč ugledne odvetniške družbe, ki mu je pripravila obsežni pritožbi. Pritožba na ESČP s prilogami obsega 144 strani in se obsežno sklicuje tudi na prakso ESČP, med drugim na stališče iz zadeve Gheorghe proti Romuniji, da je dolžnost organov, ki odločajo v zadevi, da podajo jasen in izrecen odgovor na tiste strankine navedbe, ki so bistvene za izid postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Izjave

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019 "Za implementacijo ustavnih odločb ne potrebujemo širokih delovnih skupin, temveč zgolj voljo in zavedanje o pomenu pravne države. Žal slednjega doslej ni bilo." (Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič o novi pobudi ministra Pikala, ki želi prehiteti ustavno sodiš
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Evropski preiskovalni nalog - čezmejno zbiranje dokazov v Evropski uniji

Jan Košiček, 26.9.2019

Kazenski postopek

Jan Košiček, Pravna praksa, 36/2019Evropski preiskovalni nalog (EPN) je instrument medsebojnega sodelovanja držav članic Evropske unije (EU) pri pregonu kaznivih dejanj in se uporablja za zbiranje in zavarovanje dokazov, ki se nahajajo v drugi državi oziroma jih je treba v tej državi pridobiti. Oblikovan je kot univerzalni obrazec, ki ga pristojni organi države izdajateljice pošljejo neposredno pristojnim organom države izvršiteljice, da se v državi izvršiteljici opravijo preiskovalni ukrepi in dejanja za zbiranje dokazov. Namen tega prispevka je strnjeno prikazati osnovne značilnosti EPN, ki naj bi pomembno prispeval k razvoju učinkovitega sodelovanja med državami članicami EU pri čezmejnem zbiranju dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Gospodarska kriminaliteta

Patricij Maček, 26.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019Na Uradnem listu RS je 10. in 11. septembra 2019 potekal dvodnevni seminar na temo posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1) z naslovom Od spolnih deliktov do gospodarskih kaznivih dejanj. Na seminarju je sodelovalo 15 predavateljev, v nadaljevanju pa so predstavljeni prispevki s področja gospodarske kriminalitete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

O dobrotnikih, svetnikih, vladarjih in še kom

dr. Nataša Hribar, 26.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36/2019Ste kdaj pomislili, zakaj se nekdanja avstrijska vladarica imenuje Marija Terezija, znana dobrotnica in zdaj tudi svetnica pa je mati Tereza? To vprašanje se mi je porodilo, ko sem pregledovala neko besedilo, v katerem je bilo ime mati Tereza zapisano kot mati Terezija. Seveda mi ni dalo miru - morala sem preveriti, kako in kaj. A preden vam ponudim odgovor, si poglejmo, kako v slovenščino prevzemamo osebna imena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Zaupanje ljudi - zrcalo našega dela

mag. Tatjana Bobnar, 26.9.2019

KAZNOVALNO PRAVO

mag. Tatjana Bobnar, Pravna praksa, 36/2019Eno temeljnih načel kazenskega prava je načelo ultima ratio, ki nalaga zakonodajalcu, da kazenskopravni odziv na določeno dejanje, ki ogroža sistem varovanih vrednot, uporabi šele tedaj, ko milejše sredstvo ni več na voljo. Podlago ima v načelu pravne države (2. člen Ustave), ki pa temelji na načelu sorazmernosti. Vprašanje zaupanja ljudi v delo državnih inštitucij kazenskopravnega odziva države, kot so policija, državno tožilstvo, sodstvo, je vedno aktualno. Še zlasti to velja (upoštevaje tako pravico do zbiranja in združevanja, kot svobode govora) ob pojavih raznih civilnih iniciativ, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov in z različnimi motivi izražajo nezadovoljstvo z delom državnih organov (ali želijo prevzeti njihovo funkcijo), z odločitvami državnega tožilstva ali sodišča, kot na primer pri nedavnem odpisu večmilijonskega dolga. Prav trdnost zaupanja ljudi namreč daje državi moč in legitimnost delovanja. Prava moč teh institucij torej ni v pooblastilih, ki so jim zaupane, pač pa v razumevanju, vrednotenju in sprejemanju njihovega ravnanja in ukrepanja kot zakonitega, legitimnega, če hočete poštenega, enakega za vse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Svet med hegemonijo in ustavnostjo ter vloga mednarodnega prava v njem

dr. Andraž Zidar, 26.9.2019

MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

dr. Andraž Zidar, Pravna praksa, 36/2019Prevladujoča globalna trenda današnjega sveta sta hegemonija in ustavnost. Čeprav se struktura svetovne skupnosti še vedno opira na meddržavno vestfalsko logiko, praktični razvoj potrjuje vse večjo neučinkovitost multilateralnega urejanja mednarodnih odnosov. Nedvomno se glavni del globalnih političnih, družbenih in gospodarskih procesov še vedno odvija v arhitekturni zasnovi, nastali po drugi svetovni vojni. Ta je zasidrana v horizontalni naravi mednarodnih odnosov, v kateri so države in mednarodne organizacije glavni protagonisti. Toda še posebej od napadov 11. septembra naprej se svetovna dinamika vse bolj razvija v smeri dveh močnih in navidezno različnih svetovnih tokov. Večje države ali regionalni bloki, kot so ZDA, Rusija, Kitajska in EU, so postali odločnejši pri uresničevanju svojih interesov na mednarodnem prizorišču. Njihovo ravnanje predstavlja hegemonijo. Vzporedno s tem postaja vedno močnejši proces ustavnosti. V tem smislu mednarodne organizacije širijo obseg svojega delovanja, mednarodna sodna telesa povečujejo svoje sodne pristojnosti, "višje norme" mednarodnega prava pa so vedno bolj pomembne v mednarodni pravni stvarnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Dodatek na delovno dobo in zaposljivost starejših delavcev

Špela Lovšin, 26.9.2019

Delovna razmerja

Špela Lovšin, Pravna praksa, 36/2019Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 129. členu določa, da vsakemu delavcu pripada dodatek za delovno dobo, njegova višina pa se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Ob podatku, da je Slovenija ena izmed držav članic EU z najmanjšim deležem zaposlenih, starih med 55 in 64 let (leta 2018 je ta delež znašal 47 odstotkov), se pojavi pomislek, ali na velikost omenjenega deleža vpliva tudi obveznost delodajalca, da mora delavcu izplačevati dodatek za delovno dobo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 20 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36

Leto objave

2019(37) 2014(32) 2013(42) 2012(41)
2011(42) 2010(48) 2009(46) 2008(39)
2007(40) 2006(33) 2004(26) 2002(29)
2001(35)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov