O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 32)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 26.9.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 36/2019 Life Imprisonment, A Global Human Rights Analysis Dirk van Zyl Smit in Catherine Appleton (Harvard University Press, januar 2019, 464 strani, ISBN: 9780674980662, 41 evrov) Število izrečenih kazni dosmrtnega zap
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

O dobrotnikih, svetnikih, vladarjih in še kom

dr. Nataša Hribar, 26.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36/2019Ste kdaj pomislili, zakaj se nekdanja avstrijska vladarica imenuje Marija Terezija, znana dobrotnica in zdaj tudi svetnica pa je mati Tereza? To vprašanje se mi je porodilo, ko sem pregledovala neko besedilo, v katerem je bilo ime mati Tereza zapisano kot mati Terezija. Seveda mi ni dalo miru - morala sem preveriti, kako in kaj. A preden vam ponudim odgovor, si poglejmo, kako v slovenščino prevzemamo osebna imena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Izbris kvalificiranih obveznosti bank: Pravna analiza primera Kotnik

dr. Katarina Zajc, 26.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 36/2019Z velikim veseljem sem prijela v roke knjigo z naslovom Izbris kvalificiranih obveznosti bank: pravna analiza primera Kotnik, ki so jo uredili Matija Damjan, Klemen Podobnik in Ana Vlahek, njeni avtorji pa so: Ana Bonča, Lina Burkelc Juras, Miloš Dimitrijević, Janja Hojnik, Mirjam Homar, Lara Matan, Sašo Šilec in Urša Useničnik. Knjiga je zaradi aktualne teme prišla v pravem času.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) z uvodnimi pojasnili

dr. Nana Weber, 18.9.2014

Kultura in umetnost

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 36/2014Aprila 2014 je bil sprejet novi Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), ki sicer same strukture zavarovanja za starševsko varstvo in družinskih prejemkov ni bistveno spremenil, je pa uvedel nekaj pomembnih novosti. Dr. Grega Strban in dr. Barbara Kresal sta z uvodnimi pojasnili k ZSDP-1 (Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2014, 154 strani) opozorila na najpomembnejše novosti in določbe, ki so (še vedno) nejasne oziroma nedosledne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

ZDR-1 in ZUTD ter ZPIZ-2 z uvodnimi pojasnili

dr. Luka Tičar, 19.9.2013

Kultura in umetnost

dr. Luka Tičar, Pravna praksa, 36/2013Pri GV Založbi sta pred kratkim izšli dve knjigi z uvodnimi pojasnili, in sicer Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) z novelo ZUTD-A z uvodnimi pojasnili (Ljubljana 2013, 537 strani) ter Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) z uvodnimi pojasnili (Ljubljana 2013, 702 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Likovna umetnost

dr. Matjaž Ambrož, 19.9.2013

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 36/2013Zroč v hladno, belo steno tako imenovanega dnevnega prostora, sem sklenil, da potrebujem likovno delo, ki bo moje zadrževanje v tem prostoru napravilo prijetnejše in bolj domačno. Zaželel sem si - tako kot se je to počelo v domala vseh civilizacijah - okrancljati svoje bivališče (za življenje človeku ni potreben samo kruh, pravi nekje mladi Marx, marveč tudi "cvetje").
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 19.9.2013

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2013Dieter Drohmann in Matthew Townsend (ur). REACH - Best Practice Guide to Regulation (EC) No 1907/2006 (Hart Publishing, 2013, 800 strani) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju ke
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Evolutivna teorija razvoja prava

dr. Tilen Štajnpihler, 20.9.2012

Kultura in umetnost

dr. Tilen Štajnpihler, Pravna praksa, 36/2012"Pravo namreč ni nekaj, kar bi se dalo ujeti samo v statične določbe posameznih zakonov in zakonikov. Če je družba kot celota gibanje in proces, potem je, jasno, pravo kot njen imunski sistem tudi gibanje in proces: odvijati se mora hitro in sproti. In v imenu tiste logike, ki je - pravičnost." Tako je pred leti zapisal Boštjan M. Zupančič in zdi se, da njegove besede še vedno odmevajo v slovenskem pravnem prostoru. Med drugim tudi v Evolutivni teoriji razvoja prava dr. Anžeta Erbežnika (GV Založba, Ljubljana 2012, 250 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Oblikovanje oddelkov v osnovni šoli

Avtor ni naveden, 20.9.2012

Osnovno šolstvo

Sodelavka Pravnap, Pravna praksa, 36/2012V prvi razred osnovne šole je vpisanih 27 otrok, med njimi tudi dva učenca s posebnimi potrebami, ki imata to določeno v odločbi o usmeritvi. • Ali mora osnovna šola za oblikovanje dodatnega oddelka res pridobiti soglasje ministra, pristojnega za šolstvo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 22.9.2011

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2011Gert Brüggemeier Modernising Civil Liability Laws in Europe, China, Russia and Brazil - Texts and Commentaries (Cambridge University Press, 2011, 314 strani) V zadnjih letih Evropska komisija sofinancira in spodbuja več projektov (na primer PETL - načela evropskega odškodninskeg
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Pot do (prave) mere prava

Miro Cerar, 22.9.2011

Kultura in umetnost

dr. Miro Cerar, Pravna praksa, 36/2011Izid knjige akademika Marijana Pavčnika s sporočilnim naslovom Auf dem Weg zum Mass des Rechts (Na poti do mere prava) je pomemben, čeprav še zdaleč ne prvi avtorjev mednarodni dosežek na področju teorije in filozofije prava. Knjiga, ki je letos izšla pri ugledni nemški založbi (Franz Steinter Verlag, Stuttgart 2011, 316 strani), je tudi velik nadaljnji korak k mednarodni prepoznavnosti slovenske teorije prava, kolikor je seveda ta zajeta v Pavčnikovih razmišljanjih in v slovenskem pravno-mišljenjskem izročilu Leonida Pitamica, ki ga Pavčnik problemsko predstavlja v zadnjem delu knjige. Slednjemu ob rob velja dodati, da je Pavčnik Pitamičev pogled na pravo nedavno predstavil tudi kot plenarni predavatelj na prestižnem XXV. Svetovnem kongresu mednarodnega združenja za filozofijo prava in socialno filozofijo (avgust 2011), na katerem je osvetlil nekatere vidike razprave med Pitamicem in H. Kelsnom o naravi prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄36

Mešane borilne veščine in pravo

Igor Vuksanović, 16.9.2010

Šport in organizacije

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 36/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄36

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 16.9.2010

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄36

Nadzorni sveti in upravni odbori

dr. Saša Prelič, 16.9.2010

Kultura in umetnost

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 36/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄36

Evropska unija od A do Ž

dr. Matej Accetto, 17.9.2009

Kultura in umetnost

dr. Matej Accetto, Pravna praksa, 36/2009Jo Shaw, profesorica evropskega prava in avtorica enega od bolj spoštovanih učbenikov prava EU, mi je pred nekaj leti razlagala, kako da je imela srečo, ker se je z evropskim pravom začela resneje ukvarjati že v osemdesetih letih. Tedaj je bilo področje delovanja Evropske skupnosti namreč še sorazme...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄36

s tujih knjižnih polic

mag. Katarina Krapež, 18.9.2008

Kultura in umetnost

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 36/2008 Susan Kuklin No Choirboy: Murder, Violence and Teenagers on Death Row (Henry Holt and Co., 2008, 224 strani) Knjiga vas popelje za zidove ameriških zaporov. Na smrt obsojeni najstniki pripovedujejo o sebi, svojem življenju, življenju v zaporu, o prihajajoči smrti, predvsem pa o tem, kako so s...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄36

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 20.9.2007

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2007Ruth A. Miller The Limits of Bodily Integrity: Abortion, Adultery, and Rape Legislation in Comparative Perspective (Ashgate, 2007, 240 strani) Knjiga izpod peresa Millerjeve skuša dokazati, da je imela zakonodaja, ki se nanaša na umetno prekinitev nosečnosti, prešuštva in posilstva, odločilen p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄36

Državna meja, tujci in schengenski pravni red

Andreja Mrak, 20.9.2007

Kultura in umetnost

Andreja Mrak, Pravna praksa, 36/2007univ. dipl. pravnica, raziskovalka v Uradu Informacijske pooblaščenke Uradna datuma širitve schengenskega prostora zaenkrat ostajata 31. december 2007 in 31. marec 2008, ko bo dokončno odpravljen nadzor na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah Evropske unije z namenom olajšanja delovanja...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄36

Za gibčnejši program izobraževanja

dr. Šime Ivanjko, 21.9.2006

Višje in visoko šolstvo

dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 36/2006Čeprav formalno poklic pravnika ni normiran, je v osnovi zahodnoevropski koncept pravniškega izobraževanja normiran posredno tako, da je podrejen pogojem opravljanja posebnega preizkusa znanj zunaj univerze, ki ga izvaja država. Iz preteklosti poznamo tudi različne oblike organiziranosti študija pra...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄36

Privatni ali zasebni?

mag. Nataša Logar, 21.9.2006

Kultura in umetnost

mag. Nataša Logar, Pravna praksa, 36/2006Kaj je z jezikovnokulturnega vidika skupno naslednjim besedam: preciznost, prognoziranje, privatni, princip, teritorij? Imate prav: skupna jim je prevzetost iz tujega jezika. Pri tistih govorcih slovenščine, ki jih jezikoslovci radi označimo z »ljubitelji« slovenščine, bi se sedajle prižgala rdeča l...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄36

Reforma pravnega študija v okviru "bolonjskega procesa"

Jernej Juren, 4.11.2004

Višje in visoko šolstvo

Jernej Juren, Pravna praksa, 36/2004Okrogla miza II Že pred enajstimi leti se je na Dnevih pravnikov odvijala razprava o izobraževanju pravnikov. Takrat je bila pozornost usmerjena na način usposabljanja pravnikov. Danes je ta problematika ponovno aktualna v luči Bolonjskega procesa. Obe slovenski pravni fakulteti sta organizirali ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄36

Raba končnih ločil v zloženih povedih in zveze "če je temu tako"

mag. Aleksandra Belšak, 4.11.2004

Kultura in umetnost

mag. Aleksandra Belšak, Pravna praksa, 36/2004Branje Državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2005 do 2007 v Uradnem listu me je vzpodbudilo k razmišljanju o rabi končnih ločil v zloženih povedih. Končno ločilo se namreč ravna po glavnem stavku (in sicer po naklonu), kadar imamo podredno zloženo poved, pri enostavčni povedi ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄36

Pravo in jezik

dr. Marijan Pavčnik, 10.10.2002

Kultura in umetnost

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 36/2002"Besed - na kratko - se držite!In varna vrata, verjemite, v tempelj gotovosti se odpro; ker ravno tam, kjer pojmov manjka, v pomoč besede priteko." (Mefistofeles v Faustu J. W. Goetheja) Če parafraziram misel Rudolfa von Jheringa, bi rekel, naj zakonodajalec misli kot modroslovec, govori pa kleno...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄36

Formalnost pravnega jezika

dr. Marko Novak, 10.10.2002

Kultura in umetnost

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 36/2002Za pravni jezik je še posebej značilnavisoko poudarjena formalnost. Formalnost pravnega jezika izhaja iz samega bistva prava kot sistema pravil, zapovedi, ki urejajo, tako da okvirjajo in omejujejo določeno vsebino. Formalnost daje besedilu po eni strani določeno avtoriteto, po drugi strani pa služi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄36

Iz torkle: (Ne)ogroženost slovenskega (pravnega) "lengvidža"

dr. Marko Pavliha, 10.10.2002

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 36/2002Čas je za modrovanje o jeziku, o tistemnašem, ki ga (menda?) golta angleščina. Vrstijo se polemike glede jezikovnega zakona, slavimo evropski dan jezika, poslušamo valižanskega jezikoslovca Crystala, prebiramo zanimive jezikovne in terminološke kotičke, morda se bomo danes udeležili sekcije o jeziku...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36

Leto objave

2019(3) 2014(1) 2013(3) 2012(2)
2011(2) 2010(3) 2009(1) 2008(1)
2007(2) 2006(2) 2004(2) 2002(5)
2001(5)

Področja

< Vsi 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7.2. VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT 7.3. ZNANOST IN RAZISKOVALNA DEJAVNOST 7.4. KULTURA IN UMETNOST 7.5. JAVNO OBVEŠČANJE

Avtorji

A B C ĆČD ĐEFGH I J K L M N OP QR SŠ T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov