O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 6 (od skupaj 6)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Parodija v pravu EU

Zoran Skubic, 18.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36/2014Acquis se počasi vriva v vse več segmentov družbenega življenja držav članic. Ponekod gre za "stare", a vse bolj poglobljene pristojnosti. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe pa se pojavljajo vedno nova področja, na katerih pravo EU prevzema pobudo, in to kljub (nominalnemu) spoštovanju načela subsidiarnosti. Praviloma se to sicer dogaja na podlagi iskrene želje po tako izmuzljivi "večji učinkovitosti in kohezivnosti" EU. Pogosto pa se pri takih predlogih - zlasti ob kakšni bolj eksotični politiki Komisije - nekako ne da znebiti občutka, da pač hoče upravičiti svoj obstoj. Včasih pa se mora Sodišče EU kot najvišji razlagalec pripadajočega prava ukvarjati tudi z bolj nenavadnimi vprašanji. Tako je v nedavni odločitvi presojalo vprašanje, ali je mogoče parodijo v smislu Direktive 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski dobi šteti za - samostojen pojem prava EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

(Ne)izvršitev evropskega naloga za prijetje - meje diskrecije držav članic

Zoran Skubic, 20.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36/2012Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje opredeljuje ta nalog kot sodno odločbo, ki jo izda posamezna država članica (država odreditve) ter jo posreduje z namenom prijetja in predaje konkretne osebe drugi državi članici (država izvršitve) z namenom, da se zoper to osebo po predaji v državi odreditve izvede kazenski postopek ali izvrši kazen zapora ali kak drug ukrep, vezan na odvzem prostosti. Države članice so na podlagi načela medsebojnega priznavanja odločb načeloma zavezane izvršiti vsak nalog za prijetje, (redke) izjeme od tega načela so taksativno določene, pri čemer članice pri opredelitvi teh izjem uživajo nekaj diskrecije. Tako tudi v primeru, če je nalog izdan zaradi izvršitve kazni zoper osebo, ki je v državi izvršitve, a je hkrati tudi njen državljan ali (kvalificiran) prebivalec. Toda kaj se zgodi, če država članica to diskrecijo preseže in nepravilno (samovoljno) implementira ožjo izjemo od tiste, predvidene v Okvirnem sklepu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄36

Nova epizoda v sagi Budweiser

Maja Smrkolj, 17.9.2009

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Maja Smrkolj, Pravna praksa, 36/2009Sodišče ES je v zahtevi za predhodno vprašanje vnovič obravnavalo prek sto let star spor za izključno rabo imen Budweiser in Bud med ameriško družbo Anheuser-Busch ter češko družbo Bud?jovický Budvar. Predmet konkretnega spora je definicija geografskih označb in označb porekla ter vprašanje narave s...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄36

O (ne)obstoju objektivne odškodninske odgovornosti Skupnosti

Maja Smrkolj, 18.9.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Maja Smrkolj, Maja Smrkolj, Pravna praksa, 36/2008Konca sodnih počitnic Sodišča ES za mednarodne pravnike ni zaznamovala le zadeva Kadi.1 Z zanimanjem je bila pričakovana tudi odločitev v zadevi FIAMM, FIAMM Technologies idr. V njej je Sodišče ES, s tem ko je zanikalo obstoj odškodninske odgovornosti Skupnosti nasproti ekonomskim operaterjem, ki so...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄36

Okrepljeno sodelovanje

mag. Nataša Skubic, 18.9.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Nataša Skubic, mag. Nataša Skubic, Pravna praksa, 36/2008Okrepljeno sodelovanje med državami članicami EU pomeni, da lahko države članice, ki želijo tesneje sodelovati na področjih, ki jih urejata Pogodba o Evropski uniji (PEU) in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES), takšno sodelovanje pod določenimi pogoji vzpostavijo. Države članice lahko tor...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄36

Nerešena mejna vprašanja med Hrvaško in BiH

Anida Sarajlić, 18.9.2008

Civilno pravo

Anida Sarajlić, Anida Sarajlić, Pravna praksa, 36/2008V slovenski javnosti potekajo razprave predvsem o slovensko-hrvaškem odnosu glede določitve meje v Piranskem zalivu, čeprav ima Hrvaška nerešene zadeve tudi z drugimi sosednjimi državami v zvezi z določitvijo meje tako na kopnem kot tudi na morju. S takratno Zvezno Republiko Jugoslavijo je leta 2002...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36

Leto objave

2014(1) 2012(1) 2009(1) 2008(3)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov