O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Evropa

Patricij Maček, 26.9.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019 Ponedeljek, 16. 9. Financiranje prilagajanja globalizaciji. Evropska komisija (EK) je objavila poročilo o dejavnostih in rezultatih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letih 2017 in 2018. V poročilu potrjuje koristi sklada, saj je je bilo v tem obdobju mob
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Svet med hegemonijo in ustavnostjo ter vloga mednarodnega prava v njem

dr. Andraž Zidar, 26.9.2019

MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

dr. Andraž Zidar, Pravna praksa, 36/2019Prevladujoča globalna trenda današnjega sveta sta hegemonija in ustavnost. Čeprav se struktura svetovne skupnosti še vedno opira na meddržavno vestfalsko logiko, praktični razvoj potrjuje vse večjo neučinkovitost multilateralnega urejanja mednarodnih odnosov. Nedvomno se glavni del globalnih političnih, družbenih in gospodarskih procesov še vedno odvija v arhitekturni zasnovi, nastali po drugi svetovni vojni. Ta je zasidrana v horizontalni naravi mednarodnih odnosov, v kateri so države in mednarodne organizacije glavni protagonisti. Toda še posebej od napadov 11. septembra naprej se svetovna dinamika vse bolj razvija v smeri dveh močnih in navidezno različnih svetovnih tokov. Večje države ali regionalni bloki, kot so ZDA, Rusija, Kitajska in EU, so postali odločnejši pri uresničevanju svojih interesov na mednarodnem prizorišču. Njihovo ravnanje predstavlja hegemonijo. Vzporedno s tem postaja vedno močnejši proces ustavnosti. V tem smislu mednarodne organizacije širijo obseg svojega delovanja, mednarodna sodna telesa povečujejo svoje sodne pristojnosti, "višje norme" mednarodnega prava pa so vedno bolj pomembne v mednarodni pravni stvarnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Novi evropski komisarji

Irena Vovk, 18.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2014Novi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je 10. septembra predstavil predlog porazdelitve resorjev novih evropskih komisarjev. Alenka Bratušek naj bi tako postala podpredsednica Evropske komisije, pristojna za energetsko unijo. Kolegij komisarjev bo po novem imel sedem podpredsednikov, vsak pa bo vodil in koordiniral delo več komisarjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 18.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2014 Sodbe Sodišča 10. september Vstavi izbrisano tabelo 11. september Vstavi izbrisano tabelo Sodbe Splošnega sodišča 9. s
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Evropa

Irena Vovk, 18.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2014 Torek, 9. 9. Pridružitveni sporazum z Ukrajino.Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve je z veliko večino podprl pridružitveni sporazum z Ukrajino, ki ga je ta država podpisala junija ob robu vrha v EU. Zdaj naj bi sporazum potrdili na plenarnem zasedanju parl
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Parodija v pravu EU

Zoran Skubic, 18.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36/2014Acquis se počasi vriva v vse več segmentov družbenega življenja držav članic. Ponekod gre za "stare", a vse bolj poglobljene pristojnosti. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe pa se pojavljajo vedno nova področja, na katerih pravo EU prevzema pobudo, in to kljub (nominalnemu) spoštovanju načela subsidiarnosti. Praviloma se to sicer dogaja na podlagi iskrene želje po tako izmuzljivi "večji učinkovitosti in kohezivnosti" EU. Pogosto pa se pri takih predlogih - zlasti ob kakšni bolj eksotični politiki Komisije - nekako ne da znebiti občutka, da pač hoče upravičiti svoj obstoj. Včasih pa se mora Sodišče EU kot najvišji razlagalec pripadajočega prava ukvarjati tudi z bolj nenavadnimi vprašanji. Tako je v nedavni odločitvi presojalo vprašanje, ali je mogoče parodijo v smislu Direktive 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski dobi šteti za - samostojen pojem prava EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Za sodišča ni primerno, da bi narekovala medijem, kako morajo poročati o zadevah

Špela Kunej, 18.9.2014

Varstvo človekovih pravic

Špela Kunej, Pravna praksa, 36/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 10. julija 2014 izdalo sodbo, s katero je odgovorilo na vprašanje, kolikšna prizanesljivost bi bila ustrezna za nekdanjega kanclerja, ki le nekaj mesecev po izgubljenih volitvah prevzame zelo dobro plačano službo v koncernu, katerega načrtovani projekt je v času svojega kanclerskega mandata odločno zagovarjal. Odgovor je, da ne prav veliko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Kršitev načela zakonitosti z retroaktivno uporabo zakona

dr. Andreja Tratnik, 19.9.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 36/2013S premirjem se vojna ne konča. Posledice se čutijo še mnogo let po tem. Tudi v obliki sodnega pregona storilcev različnih kaznivih dejanj, storjenih med vojno. V Bosni in Hercegovini so za ta namen ustanovili posebno sodišče, Sodišče Bosne in Hercegovine (Sodišče BiH). Maktoufa in Damjanovića (pritožnika) je to sodišče obsodilo. Z obsodbama se nista strinjala, in sicer zato, ker sta temeljili na po njunem mnenju strožjem zakonu. Zadevo sta pripeljala do Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je odločalo o kršitvi 7. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) - ni kazni brez zakona. Čeprav je ESČP v zadevi Šimšić proti Bosni in Hercegovini že ugotovilo, da obsodba za kaznivo dejanje, ki v času storitve ni bilo inkriminirano, je pa bilo kaznivo v skladu s takrat veljavnimi mednarodnimi pravnimi akti, ne pomeni kršitve 7. člena EKČP, se ta zadeva od nje toliko razlikuje, da je pristojni senat sklenil, da pristojnost za odločanje prenese na veliki senat ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Evropa

Irena Vovk, 19.9.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2013Torek, 10. 9. Invazivne rastlinske in živalske vrste. V Evropi je več kot 12 tisoč tujerodnih vrst, približno 15 odstotkov jih je invazivnih in se hitro razmnožujejo. Invazivne tujerodne vrste v Evropi vsako leto povzročijo najmanj 12 milijard evrov škode, in sicer z ogrožanjem zdravja ljudi
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 19.9.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2013
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Manj togosti pri pogojevanju dodelitve finančne pomoči za študij v tujini

Katarina Vatovec, 19.9.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 36/2013Države članice so odgovorne za vsebino poučevanja in organizacijo izobraževalnih sistemov. Tako prvi odstavek 165. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU). Luksemburško Sodišče je že v preteklosti poudarilo, da morajo pri izvajanju te pristojnosti države članice spoštovati pravo Evropske unije (EU). S tokratno sodbo se je Sodišče opredelilo do vprašanja, ali je pogoj triletnega neprekinjenega stalnega prebivanja v Nemčiji pred začetkom izobraževanja v tujini, ki ga mora prosilec izpolnjevati, da je upravičen do finančne pomoči za celoten študij v drugi državi članici, v skladu s pravom EU. Tretji senat Sodišča, ki mu predseduje sodnik Ilešič, je ugotovil, da pravica državljanov EU do prostega gibanja in prebivanja nasprotuje takemu (edinemu) pogoju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Evropa

Dean Zagorac, 20.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Dean Zagorac, Pravna praksa, 36/2012Torek, 11. 9. Izobraževanje. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na podlagi podatkov Eurostata in Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) pripravila kratek pregled izobraževanja, v katerem so zbrani podatki o uspešnosti izobraževal
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Evropska unija kot zveza nacionalnih držav

dr. Matej Avbelj, 20.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 36/2012Zdaj gre zares. Čas je za nov pristop k evropski integraciji. Napočil je čas za odločilen dogovor. Dovolj je bilo mencanja, polovičarstva, stiskov desnih rok s figami v žepu na levici. Čas je, da prerastemo suigeneričnost Evropske unije in se končno odločimo, kdo smo in kam gremo skupaj. Tako je govoril predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso v svojem tradicionalnem nagovoru o stanju Unije Evropskemu parlamentu. V njem je bolj jasno kot kadarkoli prej poudaril, da je obstoječe stanje nevzdržno. Da živimo v realnosti, ki pa ni več realistična. Za prelom z obstoječim stanjem je ponudil nekaj konkretnih političnih in pravnih ukrepov, toda najbolj utegne odmevati njegov poziv h konceptualnemu prelomu. Barroso se je jasno opredelil za Evropsko unijo kot zvezo nacionalnih držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Dopustnost uporabe nacionalnega prava pri pridobivanju dokazov v drugi državi članici

mag. Judita Dolžan, 20.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 36/2012V zadevi Lippens proti Kortekaasu in drugim je Sodišče odločalo o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago prvega odstavka 1. člena Uredbe o pridobivanju dokazov. Nizozemskemu sodišču se je namreč postavilo vprašanje, ali mora pristojno sodišče države članice, ki želi kot pričo zaslišati stranko, ki prebiva v drugi državi članici, za tako zaslišanje vselej uporabiti načine pridobitve dokazov, kot so določeni v Uredbi, ali pa lahko to sodišče za zaslišanje uporabi pravo svoje države članice, stranko povabi k sebi in jo zasliši v skladu s tem pravom. Prvič je bilo tako postavljeno vprašanje, ali Uredba ureja pridobivanje dokazov v drugi državi članici izključno in izčrpno ali pa je dopustno priti do dokazov tudi na drug način.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 20.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

(Ne)izvršitev evropskega naloga za prijetje - meje diskrecije držav članic

Zoran Skubic, 20.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36/2012Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje opredeljuje ta nalog kot sodno odločbo, ki jo izda posamezna država članica (država odreditve) ter jo posreduje z namenom prijetja in predaje konkretne osebe drugi državi članici (država izvršitve) z namenom, da se zoper to osebo po predaji v državi odreditve izvede kazenski postopek ali izvrši kazen zapora ali kak drug ukrep, vezan na odvzem prostosti. Države članice so na podlagi načela medsebojnega priznavanja odločb načeloma zavezane izvršiti vsak nalog za prijetje, (redke) izjeme od tega načela so taksativno določene, pri čemer članice pri opredelitvi teh izjem uživajo nekaj diskrecije. Tako tudi v primeru, če je nalog izdan zaradi izvršitve kazni zoper osebo, ki je v državi izvršitve, a je hkrati tudi njen državljan ali (kvalificiran) prebivalec. Toda kaj se zgodi, če država članica to diskrecijo preseže in nepravilno (samovoljno) implementira ožjo izjemo od tiste, predvidene v Okvirnem sklepu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Izvajanje resolucij Varnostnega sveta ZN o uvedbi sankcij mora spoštovati EKČP

mag. Katarina Vatovec, 20.9.2012

Varstvo človekovih pravic

mag. Katarina Vatovec, Pravna praksa, 36/2012Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v odmevni zadevi Nada proti Švici razsodil, da je Švica italijanskemu (in egiptovskemu) državljanu Jusufu Mustafi Nadi, katerega gibanje je bilo zaradi izvajanja več resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) o uvedbah sankcij in zaradi seznama Sankcijskega odbora Varnostnega sveta skoraj šest let omejeno na 1,6 kvadratnega kilometra majhno italijansko eksklavo Campione d'Italia v Švici, kršila konvencijski pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP) ter do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP). Težko pričakovana sodba, ki pa ni povsem izpolnila pričakovanj strokovne javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Po kazni kazen?

Andreja Tratnik, 20.9.2012

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 36/2012Kazensko pravo je odziv države na nekatera najhujša ravnanja njenih prebivalcev, ki rušijo družbeno sožitje. Kazniva dejanja in kazni zanje so opredeljena v kazenskem zakoniku. Po vnaprej predpisanem postopku sodišča ugotovijo, ali je obdolžena oseba zares kriva storitve katerega od njih. In če je, jo kaznujejo. Do tod vse lepo in prav. Toda kaj pa potem? Kaj narediti s storilcem, ko je enkrat zaprt? Katere cilje zasleduje kazen? Je kazen zgolj moralna obsodba storilčevega ravnanja, "civilizirana" oblika maščevanja, ali pa nemara zasleduje tudi rehabilitacijske in resocializacijske cilje? Kaj storiti po tem, ko se kazen izteče, storilec pa se ne spremeni prav dosti (pogosto se njegovo stanje žal še poslabša)? Ponovimo "vajo"? Nemčija je vse do leta 2004 storilce kaznivih dejanj - tudi najhujših - po prestani kazni in po ugotovitvi, da njihova nastanitev v psihiatrični bolnišnici ni več smiselna oziroma potrebna (ali pa to nikoli ni bila), izpustila na prostost. Julija 2004 pa so sprejeli poseben zakon (Gesetz zur Einführung der nachträchtlichen Sicherungsverwahrung), s katerim so omogočili retroaktivno določitev možnosti preventivnega pridržanja oseb, ki so družbi tudi po prestani zaporni kazni še vedno tako nevarne, da se jih ne sme osvoboditi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Sankcioniranje sindikalne provokacije

Andreja Tratnik, 22.9.2011

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 36/2011Na naslovnici sindikalnega glasila je bil upodobljen direktor kadrovske službe. Pred njim je na vseh štirih gol klečal delavec, poleg njega pa še dva, ki sta vdano čakala, da spolne usluge ponudita še sama. Karikature so bile že same po sebi zgovorne. V glasilu pa sta dva prispevka, napisana v zelo vulgarnem tonu, določneje pojasnila srž problema. Sindikatu zaposlenih v dostavni službi pekarne P., ki so pred sodiščem od delodajalca skušali pridobiti delež neizplačanih plač, ki bi jim pokril tudi socialno zavarovanje, je prekipelo, saj sta dva samozaposlena delavca, ki sta dostavljala za isto pekarno, na sodišču pričala proti zaposlenim. Delavci, ki jim je delovno sodišče priznalo pravico do preostanka izplačila plač, so bili - po ustanovitvi sindikalnega gibanja in objavi omenjenega glasila - odpuščeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Obvezna prepoved približevanja žrtvi nasilja v skladu s pravom EU

Katarina Vatovec, 22.9.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 36/2011Ali je v skladu s pravom EU zakonodaja države članice, po kateri se obsojenemu storitve kaznivega dejanja nasilja v družini izreče obvezna kazen prepovedi približevanja žrtvi tega nasilja kot stranska kazen, tudi če ta žrtev uporabi take kazni nasprotuje? Iz sodbe v združenih zadevah Magatte Gueye in Valentín Salmerón Sánchez izhaja pritrdilni odgovor luksemburškega Sodišča, ki je ob razlagi Okvirnega sklepa Sveta z dne 15. marca 2001 o položaju žrtev v kazenskem postopku (2001/220/PNZ) poudarilo široko diskrecijsko pravico nacionalnih organov pri doseganju ciljev tega okvirnega sklepa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 22.9.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Evropa

Irena Vovk, 22.9.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2011Torek, 13. 9. Preskusi na živalih. Preskušanje končnih kozmetičnih izdelkov na živalih je v EU prepovedano od leta 2004, preskušanje sestavin kozmetičnih izdelkov na živalih pa od leta 2009. Od marca 2009 se uporablja tudi prepoved trženja, ki v EU onemogoča prodajo kozmetičnih izdelkov s s
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Širitev kroga upravičencev

Irena Vovk, 22.9.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2011Vlada je na seji 14. septembra sprejela predlog novele Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (ZPKEU-C) in ga poslala Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄36

Evropa

Irena Vovk, 16.9.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄36

Konec monopola nad prirejanjem iger na srečo v Nemčiji?

Katarina Vatovec, 16.9.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 36/2010Članek iz revije Pravna praksa.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36

Leto objave

2019(2) 2014(5) 2013(4) 2012(7)
2011(5) 2010(4) 2009(5) 2008(9)
2007(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

A B CĆČD ĐEF GHIJK LM NOP QRS ŠT UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov