O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 24
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 586)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Od 7. do 13. januarja

Patricij Maček, 17.1.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 3/2019 Ponedeljek, 7. 1. Javne finance. Ministrstvo za finance je sporočilo, da je Slovenija z bonitetno oceno Baa1 (stabilni obeti, Moody's), A+ (pozitivni obeti, S&P), A- (stabilni obeti, Fitch) uspešno izdala novo desetletno referenčno obveznico v višini 1,5 milijarde evrov
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Dodatek za delovno dobo pri krajšem delovnem času zaradi invalidnosti

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 17.1.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 3/2019Delodajalec ima že 12 let zaposlenega delavca s polovičnim delovnim časom zaradi invalidnosti. Njegova osnovna bruto plača za polovični delovni čas je 1.000 evrov. Delovne dobe drugje delavec nima. Dodatek za delovno dobo po kolektivni pogodbi dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, znaša 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Razpolaganje zasebnikov s presežkom prihodkov je jedro podjetniške svobode

Avtor ni naveden, 17.1.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2019Druga poved drugega odstavka 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti se razveljavi, kolikor ureja presežke prihodkov nad odhodki za izvajalce zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe, ki so gospodarske družbe in zasebni zdravniki. Prvi in tretji odstavek 42. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti nista v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Obvezne sestavine okvirnega sporazuma v postopku javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 17.1.2019

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 3/2019Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. V splošnem sta bistveni sestavini pogodbe vsaj predmet obveznosti in cena, pri čemer je logično, da morajo biti določene tudi stranke pogodbe. Podobno velja za pogodbe, sklenjene v postopkih javnega naročanja, za katere poleg pravil obligacijskega prava veljajo tudi specialna pravila prava javnih naročil. Poleg (običajnih) pogodb pa je mogoče v postopkih javnega naročanja skleniti tudi t. i. okvirne sporazume, to je sporazume med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, s katerimi se določijo pogoji za naročila, ki se bodo oddajala v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno, in če je ustrezno, predvideno količino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Davčno potrjevanje računov (vprašanja in odgovori)

Avtor ni naveden, 17.1.2019

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2019Pojasnilo FURS, 1. izdaja dokumenta, julij 2015 Sprememba dokumenta, dopolnjeno vprašanje št. 165 in 226, ter dodano vprašanje št. 315 Vprašanje 165: Številčenje računov glede na način plačila (na TRR ali gotovinsko) (21. 8. 2015, 8. 1. 2019) Primer 1: Podjetje
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Med človečnostjo in proceduro

Hinko Jenull, 17.1.2019

PRAVOSODJE

Hinko Jenull, Pravna praksa, 3/2019Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu RS v Smernicah za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb poudarja, da vrednostna in družbena dimenzija prava "terja od sodnika pogled na konkretne sodne zadeve tudi s perspektive človečnosti". O utemeljenosti zahteve ni dvoma, žal pa to ne velja za razmere, v katerih se mora uresničiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Naslov za vročanje odločbe - uveljavljanje pravic ob rojstvu otroka

Avtor ni naveden, 17.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2019Glede na zakonske določbe, ki urejajo pravila vročanja, je tožena stranka nepravilno opravila vročitev tožeči stranki, ko ji je odločbo vročala na naslov stalnega prebivališča, ki v CRP ni določen kot naslov za vročanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Ko delavec odide sredi delovnega dne

Matej Vošner, 17.1.2019

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 3/2019Sredi delovnega dne je delavec nadrejenemu povedal, da se mu ne da več delati, nakar je oddal ključ in odšel iz podjetja. • Ali takšno ravnanje delavca lahko predstavlja delavčevo konkludentno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali sta konkludentna ter ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi pri nas pravno upoštevni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Pogodbeno pravo IV - Patologija pogodbe, drugi del

dr. Jaka Cepec, 17.1.2019

Kultura in umetnost, Obligacije

dr. Jaka Cepec, Pravna praksa, 3/2019Zbirka Pogodbeno pravo avtorja dr. Luigija Varanellija se je v letu 2018 povečala še za četrto knjigo. Monografija je vsebinsko nadaljevanje tretje knjige. V obeh se avtor ukvarja s patologijo pogodbe, torej z vprašanji, katere oziroma kakšne "bolezni" povzročajo ničnost in izpodbojnost pogodb. Vprašanje patologije avtor razširi še na instituta spremenjenih okoliščin in nezmožnosti izpolnitve. Pri tem Varanelli poudari, da gre pri ničnosti in izpodbojnosti za vprašanje patologije akta, torej pogodbe, pri spremenjenih okoliščinah in nezmožnosti izpolnitve pa za patologijo razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Zbornik 1. konference pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Sara Bagari, 17.1.2019

Kultura in umetnost, POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Sara Bagari, Pravna praksa, 3/2019Na Bledu je 8. in 9. novembra 2018 prvič potekala konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prispevki desetih avtorjev, ki so bili predstavljeni na konferenci, so zbrani v Zborniku, ki je predmet te recenzije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Razpisi

Avtor ni naveden, 17.1.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2019 TED 1. Prevajanje pravnih besedil in drugih povezanih dejavnosti v več uradnih jezikih EU - Evropska centralna banka, rok ni naveden. Ministrstvo za javno upravo 2. Javni poziv za uvrstitev v evidenco za izvedenska mesta v mednarodnih organizacijah
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 17.1.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2019 10. januar - predlog zakona o ratifikaciji spremenjenih Prilog I in II k Pogodbi o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italij
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

O zlatu

Črt Jakhel, 17.1.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Črt Jakhel, Pravna praksa, 3/2019Nerad se pogovarjam o zlatu. Razlog je podoben kot pri politiki: občinstvo se rado razdeli na način, ki ima več skupnega z religijo kot z racionalnostjo. Vendar je v zadnjem času v naslovih in pogovorih čutiti zanimanje. Zato naj poskusim odgovoriti vsem, ki vprašajo - slišal sem, da bo zdaj prava stvar zlato, ali je res?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Ogledalce, ogledalce povej ...

dr. Barbara Nerat, 17.1.2019

Sodišča

dr. Barbara Nerat, Pravna praksa, 3/2019Čeravno je sodstvo ves čas deležno takšne in drugačne pozornosti, se sodniki svoje vloge in odgovornosti zavedamo. Prisegli smo, da bomo sodniško funkcijo opravljali v skladu z ustavo in zakonom in sodili po svoji vesti in nepristransko. Da se trudimo delati čim boljše, potrjujejo podatki EU Justice Scoreboarda, ki so Slovenijo z vidika sposobnosti obvladovanja zadev umestili v sam vrh. Da kot celota dejansko izkazujemo dobre rezultate, je ocenil tudi Sodni svet RS. Pred nekaj dnevi se je torej poslovilo zelo uspešno leto 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Izjave

Avtor ni naveden, 17.1.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2019 "Značilnost sodniške samouprave po slovensko je, da pri nas kandidacijski postopki, tudi za mesta vrhovnih sodnikov, niso odprti, javni, transparentni in kompetitivni, imena kandidatov so še vedno skrbno varovana skrivnost, javnost nima vpogleda v tek kandidacijskih postopkov."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Zaslišanje stranke pri uporabi instituta poroštva v postopku davčne izvršbe

Nataša Klančnik, 17.1.2019

Davki občanov in dohodnina

Nataša Klančnik, Pravna praksa, 3/2019Po drugem stavku prvega odstavka 148. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) davčni organ začne postopek davčne izvršbe, ko davčni dolžnik, ki izkazuje davčni dolg, prenese svojo dejavnost na drugo osebo in se s prenosom želi izogniti plačilu davčne obveznosti. Gre za zakonsko poroštvo na področju javnega, davčnega prava, zato se odloča na podlagi ZDavP-2 s subsidiarno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Kam smo zašli z novelo ZJN-3A?

Milena Basta Trtnik, 17.1.2019

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 3/2019Javno naročanje je način ureditve nabavne politike države (oziroma zavezancev za javno naročanje po 9. členu ZJN-3). Prvotni namen zakonodaje o javnem naročanju je varovanje položaja ponudnikov na trgu in njihove enakopravne obravnave ter zagotavljanje konkurence med ponudniki na relevantnem tržišču. Kot že pregovorno velja v pravu javnih naročil, ureditev področja ni celostna in se zato prepogosto spreminja. Zato je prva sprememba (ZJN-3A, ki se uporablja od 1. novembra 2018) sledila relativno hitro, in sicer le dobri dve leti po uveljavitvi ZJN-3.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Evropa

Patricij Maček, 17.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 3/2019 Torek, 8. 1. Arbitraža. "Slovenija je 4. januarja od Sodišča Evropske unije (EU) prejela hrvaški odgovor na tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama," je v Bruslju povedal državni
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Očitki grdega ravnanja policistov neutemeljeni

Avtor ni naveden, 17.1.2019

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2019Ob obisku Varuha človekovih pravic (Varuh) v Zavodu za prestajanje kazenskih sankcij (ZPKZ) Koper v vlogi Državnega preventivnega mehanizma je eden izmed pripornikov izpostavil, da so ga policisti ob aretaciji poškodovali in mu zlomili zob. Ta poškodba je bila evidentirana v zdravstvenem kartonu v ZPKZ Koper ob zdravstvenem pregledu po njegovem sprejemu v pripor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Prepoved poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku - drugi del

mag. Luka Vavken, 17.1.2019

Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 3/2019Errare humanum est, sed in errore perseverare dementis.Nauk tega latinskega reka me je spodbudil k ponovnemu pisanju o prepovedi poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku. Ko sem pred dvema letoma objavil članek z naslovom Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku, sem (upam, da zgolj v enem delu) napravil napako. Ta je "dokazana" z nedavno sodbo Vrhovnega sodišča v prekrškovni zadevi, ki jo obravnavam tokrat. Preden razkrijem, kje se je skrivala napaka oziroma bolje rečeno napačno predvidevanje, želim poudariti nesporno dejstvo: vprašanja, povezana s prepovedjo poznega navajanja dokazov (vsaj na področju kaznovalnega prava), v pravni dogmatiki, predvsem pa v sodni praksi niso in nikoli ne bodo do konca razrešena. Odločitev, ali je sodišče dokaz utemeljeno zavrnilo, ker je bil predlagan prepozno, bo na koncu vedno odvisna od okoliščin konkretnega primera: kompleksnosti obravnavane zadeve, vprašanja, ali je obramba imela dovolj časa in možnosti za pripravo obrambe, okoliščine, ali je med postopkom prišlo do obrata, ki ga stranka ni mogla pričakovati, trenutka, kdaj je stranka izvedela za določen dokaz ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Nacionalna kriminološka konferenca "Nasilje, kultura in kapitalizem"

Marko Drobnjak, 17.1.2019

KAZNOVALNO PRAVO

Marko Drobnjak, Pravna praksa, 3/2019Na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je 29. novembra 2018 v inštitutski knjižnici potekala tradicionalna Nacionalna kriminološka konferenca. Prispevke številnih avtorjev je v skupno polje povezala letošnja tema Nasilje, kultura in kapitalizem, ki je omogočila aktualno znanstveno izraznost. Po uvodnem pozdravu direktorja inštituta dr. Matjaža Jagra so sledile predstavitve prispevkov, ki jih je povezoval letošnji programski vodja dr. Zoran Kanduč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Quod sentimus loquamur, quod loquimur sentiamus: concordet sermo cum vita

Janez Kranjc, 17.1.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 3/2019Rek bi se slovensko glasil "Govorimo, kar čutimo, čutimo, kar govorimo: naj bo govorjenje usklajeno z življenjem". Vzet je iz 75. pisma Luciliju (Ep. 75, 4). V njem Seneka govori o boleznih duše. S tem ne misli pravih duševnih bolezni, marveč lastnosti, ki preprečujejo pot do modrosti. Taki bolezni sta zanj pohlep in častihlepnost oziroma popačena zmožnost presoje, ki malo vredne stvari dojema kot tisto, za kar si velja zelo prizadevati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Težave specializiranih oddelkov sodišč

Urša Ravnikar Šurk, 17.1.2019

Sodišča, Kazenski postopek

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2019Trenutno stanje na specializiranem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča je zaskrbljujoče, saj imajo zaposlenih le 17 sodnikov, ki so preobremenjeni. Potreba po okrepitvi kadra obstaja že dalj časa. Vrhovno sodišče je leta 2016 Ministrstvu za pravosodje predlagalo dodelitev desetih novih sodniških mest, toda razpis za prvih šest je bil objavljen šele lani. Zaradi postopkovnih pravil je sodni svet zavrgel kandidaturi dveh ljubljanskih sodnic. Ostale tri kandidature, dveh kranjskih in ene novomeške sodnice, je sodni svet zavrnil z razlago, da bi se z odhodom omenjenih sodnic pojavile težave na njihovem matičnem sodišču. Ker za delo na specializiranem oddelku že tako ni veliko zanimanja, se vodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča boji, da ga bo po zadnjih dogodkih še manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Odjem digitalnih fotografij v vrtcu

Sonja Strle, 17.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 3/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z dvema vprašanjema: 1. Ali je dopustno, da vrtec sam ali preko pogodbenega obdelovalca zaračunava odjem digitalnih fotografij s strani pooblaščenih odjemalcev (staršev), četudi je dostop do zbirke fotografij z geslom in uporabniškim imenom za starše brezplačen? 2. Ali je vrtec lastnikom osebnih podatkov (staršem, ki so podali soglasje) dolžan podati informacije o pogodbenem obdelovalcu, s katerim sklene pogodbo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Razmerja med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 17.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 3/2019Čeprav v pravni doktrini zanemarjeno, je vprašanje razmerij med pogodbo in kaznivim dejanjem še kako pomembno in aktualno. Pomembno, ker je od natančne analize teh razmerij odvisno, ali in kdaj je pogodba neveljavna; aktualno, ker se v sodobni ekonomiji številna kazniva dejanja izvajajo ravno s pogodbami ali s kombinacijami medsebojno povezanih pogodb. Mislimo npr. na javna naročila, ki so izid predhodnega koruptivnega ravnanja, na poslovne goljufije in na goljufije na škodo države, Evropske unije ali drugih subjektov, na oškodovanje upnikov, na lažne stečaje ipd. Namen tega prispevka je prikazati še neobdelana polja v pravni doktrini, kjer se pogodbe stikajo s kriminalnimi ravnanji.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 24 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 3

Leto objave

2019(38) 2014(36) 2013(41) 2012(43)
2011(48) 2008(43) 2007(38) 2006(21)
2005(23) 2003(37) 2002(17) 1999(33)
1998(32) 1997(34) 1995(33) 1993(23)
1992(19) 1991(27)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov