O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 35
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 855)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Novi izzivi za demokracijo

dr. Matija Žgur, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 1/2018Na Pravni fakulteti v Ljubljani je med 28. novembrom in 4. decembrom potekala zimska šola "Novi izzivi za demokracijo", ki se je v ponedeljek, 4. decembra, zaključila s konferenco "Legitimnost globalnih institucij in mednarodno predstavništvo". Dogodka, ki ju je organizirala ljubljanska Pravna fakulteta v sodelovanju z Društvom za pravno in socialno filozofijo, revijo za ustavno teorijo in filozofijo prava Revus ter študentsko revijo Pamfil, sta bila namenjena poglobljenemu kritičnemu premisleku o teoretskih in praktičnih problemih demokratične legitimnosti transnacionalnih institucij in globalnega prava v dobi, ko ti eksponentno pridobivajo vpliv v odnosu do tradicionalnega državnega in mednarodnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Uber je po pravu Unije "navadna" taksi služba

Zoran Skubic, 11.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1/2018Sodelovalna potrošnja (tj. collaborative consumption) oziroma ekonomija delitve (t. i. sharing economy) je ekonomski model, ki ima kljub medijski razvpitosti, ki sta jo v tem desetletju povzročili predvsem multinacionalki Uber in Airbnb, precej dolgo brado. Konec koncev nas na ta model skoraj vsak vikend v skoraj vsakem večjem mestecu spomni - "navadni" bolšji trg. A šele z razvojem prirejenih multifunkcijskih digitalnih platform, ki omogočajo izmenjavo podatkov med uporabniki v "resničnem" času, se je ta model iz zakotnih ulic preselil na borzne tečaje. Pa vendar je v vsaki tovrstni novosti moč najti vrsto pasti. Če na tem mestu povzamem besede generalnega pravobranilca Szpunarja v obravnavani zadevi, pa se zdi, da je Uber kljub vsemu še dodatna posebnost, zlasti zaradi kopice raznovrstnih, še vedno nerazrešenih pravnih vprašanj. Vseeno pa je bilo Sodišče (EU) v nedavnem španskem primeru zaprošeno za precej ozko presojo. Odločiti je moralo "zgolj" o morebitni umestitvi Uberjeve dejavnosti v okvire prava Unije. Šlo je torej predvsem za vprašanje, ali za morebitno ureditev, ki določa Uberjeve pogoje delovanja, veljajo zahteve prava Unije, zlasti v zvezi s svobodo opravljanja storitev, ali pa ta ureditev spada v deljeno pristojnost Unije in držav članic na področju lokalnega prevoza, ki se na ravni Unije (še) ni začela izvajati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Neplačevanje prispevkov za socialno varnost

Avtor ni naveden, 11.1.2018

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2018Varuh človekovih pravic (Varuh) je na podlagi medijskih objav o kršenju pravic iz delovnega razmerja delavcem podjetja Manicom, d.o.o. (Manicom), med katerimi so tudi čistilke, ki delajo v prostorih Pošte Slovenije, d.o.o. (Pošta Slovenije), odprl lastno pobudo. Varuh je Pošto Slovenije pozval k pojasnilu, zakaj nadaljuje sodelovanje s podjetjem, ki evidentno krši pravice delavcev s tem, ko jim ne plačuje prispevkov za socialna zavarovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 11.1.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2018 20. december - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. 21. december - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prejemkih poslovodnih oseb
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Neustavna kategorizacija občinskih cest na zasebnem zemljišču

Avtor ni naveden, 11.1.2018

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2018Člen 5 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Slovenska Bistrica, kolikor kategorizira javno pot "Vrhloga-Šoštar" v delu, ki poteka po zemljišču parc št. 121, k. o. Vrhloga, se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

O razblinjenih sanjah glede razpravne etike

dr. Matija Žgur, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 1/2018S tem zapisom se odzivam na izjavo (javno obsodbo) treh profesorjev prava, objavljeno v Pravni praksi dne 21. decembra 2017. V njej avtorji ostro obsodijo domnevno zlonamerno ravnanje neimenovanega pravosodnega policista zoper sodnika Vrhovnega sodišča, gospoda Jana Zobca, ki naj bi bilo pred časom izvršeno v prostorih sodne palače na Tavčarjevi ulici 9 v Ljubljani. Avtorji izjave trdijo, da je bilo policistovo ravnanje skoraj gotovo posledica javnega delovanja sodnika Zobca, da je šlo torej za neke vrste povračilni ukrep zoper sodnika, ker ta pogosto javno kritizira sodstvo (in druge državne sisteme). Končno avtorji javnosti sugerirajo, kakšne bi morale biti posledice tega incidenta: najprej zahtevajo opravičilo pravosodnega policista, njegovega nadrejenega in predsednika (Vrhovnega) sodišča sodniku Zobcu; ter nadalje, "[č]e pa bi se namera celo ugotovilo, da je imel policist navodilo, da tako ravna, in da za takim navodilom stoji vodstvo sodišča", zahtevajo, da sodniki Vrhovnega sodišča "poskrbijo" za zamenjavo predsednika tega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Izzivi varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin

Patricij Maček, 11.1.2018

Človekove pravice

Patricij Maček, Pravna praksa, 1/2018"Pomen izvrševanja človekovih pravic je v tem, da jih moramo izvrševati blizu doma. Tako blizu, v tako majhnih krajih, da jih včasih niti ni možno videti na zemljevidu. Namreč, če ne bomo razmišljali in uresničevali človekovih pravic blizu vsakega posameznika, si bomo zaman prizadevali za njihovo progresivno uresničevanje v širnem svetu. In zato mislim, da je izjemno pomembno, da bomo v današnji razpravi slišali, kako se pravzaprav na različnih področjih v Sloveniji, blizu nam vsem, uresničujejo temeljne človekove pravice in svoboščine. In s tem pravzaprav odprli neko tudi širšo razpravo, ki bo prav v naslednjem letu, ko bo celo leto pravzaprav namenjeno tudi obeleževanju 70. obletnice sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic, vsekakor aktualna," je profesorica in prodekanja na PF Univerze v Ljubljani dr. Vasilka Sancin parafrazirala Eleanor Roosevelt in tako odprla razpravo na okrogli mizi z naslovom Izzivi varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Okrogla miza, ki jo je organiziral Varuh človekovih pravic (Varuh) in vodila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, je potekala 7. decembra 2017 na PF Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino (Podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 11.1.2018

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2018Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta - Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino (Podrobnejši opis), v nadaljevanju objavljamo samo spremembe v dokumentu, medtem ko je celoten document na voljo na spletni strani FURS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Izračun odpravnine

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.1.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 1/2018•Kako delavcu izračunamo odpravnino pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, če je bil 10 let zaposlen za krajši delovni čas, zadnjih 6 mesecev pred odpovedjo pa za polni delovni čas ali če je bil 10 let zaposlen za polni delovni čas, zadnjih 6 mesecev pred odpovedjo pa za krajši delovni čas?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Nič

dr. Jože Mencinger, 11.1.2018

Monetarni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 1/2018Kaj je bitcoin? Virtualni denar, virtualna srečka, nov finančni produkt ali kaj drugega? Gre pravzaprav le za najbolj poznano kriptovaluto; v svetu naj bi jih bilo že več kot dva tisoč, nenehno nastajajo nove. Tudi različnih vrst denarja je v svetu veliko, prav tako različnih iger na srečo in različnih novih finančnih produktov. Skupno vsem kriptovalutam je, da je za njimi zapletena računalniška procedura, ki je običajnim ljudem nerazumljiva in naj bi takšna tudi dolgo ostala. Sicer pa delovanja marsičesa, kar neprestano uporabljamo, recimo delovanja elektronskih naprav, tudi ne razumemo. Še več, zdi se, da si boljši uporabnik novotarij, če o tem, kako delujejo, sploh ne premišljuješ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Prekinitev in nadaljevanje (ne)pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - avtomatizem ali presoja?

Jaka Pengov, 11.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jaka Pengov, Pravna praksa, 1/2018Pravne posledice začetka stečajnega postopka so materialnopravne in procesne. Nekatere procesne posledice so urejene v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), druge pretežno v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). V prispevku preučujem, kdaj (tj. v katerih vrstah zadev) in zakaj se, upoštevajoč spremembo po noveli ZPP-E, (ne)pravdni postopek, kadar se začne stečajni postopek nad pravdno stranko ali udeležencem postopka, prekine ter kdaj in zakaj se lahko nadaljuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Razpisi

Avtor ni naveden, 11.1.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2018 Ur. l. RS, št. 72/17 1. Vodja Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili - Ministrstvo za pravosodje; rok je 14. januar. 2. Sodni tolmač - Ministrstvo za pravosodje; rok je 14. januar. Ur. l. RS, št. 1/18 3. Okr
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Vezljivost glagolov

dr. Nataša Hribar, 11.1.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 1/2018V zadnjih kotičkih smo govorili o tem, s katerimi skloni se vežejo predlogi, kaj je pridevniška vezava in podobno. Pa se za hip ustavimo še ob glagolih, torej tisti besedni vrsti, ki ji v stavku v večini primerov pripada osrednje mesto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Spolno vprašanje na sodišču

dr. Breda Mulec, 11.1.2018

Sodišča

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 1/2018Soklič je bil v svoji kritiki zaprepadeno ogorčen nad objavo knjige. Toda ne le kot duhovnik, temveč tudi kot učitelj, vzgojitelj in javni uslužbenec: "Kot katoliški duhovnik, župnik, učitelj in vzgojitelj na meščanski in obrtni šoli se mnogo pečam z vzgojnimi vprašanji in vestno zasledujem literaturo, še prav posebno vzgojno [...]. Umetniška propaganda je zoper Sokliča vložila tožbo v prepričanju, da je prekoračil meje dopustne kritike in se v svojih izvajanjih dotaknil časti ter dobrega imena založnika - Umetniške propagande! Sokličeva obramba na sodišču pa je pravzaprav pravi polemični esej, ki bi ga v današnjem času lahko objavili kot zelo zanimiv kritični prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

O digitalni preobrazbi in odpadni embalaži

Petra Weingerl, 11.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Pravna praksa, 1/2018Evropska komisija že dlje časa gradi enotni digitalni trg in usmerja svoje napore v razvijanje in spodbujanje različnih vidikov digitalnega gospodarstva. V tem času je slednje postalo tudi tema vsakodnevnih pogovorov med laiki - tudi tistimi, ki jim nista blizu niti pravo niti digitalna tehnologija. Bitcoini in druge kriptovalute, tehnologija blockchain, geoblocking, umetna inteligenca, robotika, 3D-tiskanje, big data, internet stvari, sodelovalna ekonomija - zdi se, da ni konca novostim na tem področju. Komisija poudarja, da je digitalna preobrazba poslovnih in družbenih sistemov v EU "velikanski" potencial za rast. Pri tem se osredotoča na gospodarsko rast in povezane pozitivne učinke, ne pa tudi na učinke, ki jih ima ta rast na druga področja. Zato se upravičeno postavi vprašanje, ali je digitalno vedno tudi zaželeno. Glede na to, da po podatkih Komisije skoraj polovica prebivalcev EU ni primerno digitalno opismenjena, je jasno, da bo enotni digitalni trg poglobil socialno-tržni konflikt, ki je značilen za v svojih temeljih ekonomsko integracijo, kot je EU. Vendar to ni edino vprašanje, ki je zanimivo v luči socialno-tržnega konflikta v povezavi s spodbujanjem digitalnega gospodarstva. Zanimivo je tudi vprašanje varstva okolja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Spremenjeni Zakon o lokalnih volitvah

dr. Roman Lavtar, 11.1.2018

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 1/2018Sredi decembra 2017 je začela veljati novela Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-J), ki spreminja doslej uveljavljen način določanja datuma glasovanja na vsakokratnih rednih lokalnih volitvah. Zakonodajalec se je ob sprejemu zakona leta 1994 zgledoval po ureditvi, ki velja za volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije: v 25. členu je določil gibljiv datum, v razponu med ne prej kot dva meseca in ne pozneje kot zadnjo nedeljo ali drug dela prost dan pred potekom štirih let od prejšnjih rednih volitev v občinske svete. Navidezno ustrezna rešitev je povzročila, da je datum rednih lokalnih volitev drsel nazaj, zato so bile vsake redne lokalne volitve na zgodnejši datum. Redne lokalne volitve bodo odslej vedno na tretjo nedeljo v novembru, prvič letos 18. novembra. Poleg te spremembe, ki je bila povod za poseg v zakon, prinaša novela še nekaj drugih novosti, o katerih pišem v nadaljevanju, nobena pa ne posega v volilni sistem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Ekonomika podjetja

dr. Maks Tajnikar, 11.1.2018

Kultura in umetnost

dr. Maks Tajnikar, Pravna praksa, 1/2018Ekonomika podjetja je učbenik dveh avtorjev, in sicer Miroslava Rebernika in Karin Širec. Gre za peto spremenjeno in dopolnjeno izdajo dobro znanega učbenika v slovenskem poslovnem in ekonomskem okolju. Tako lahko v predgovoru k učbeniku preberemo, da je bilo od prve izdaje tega učbenika v letu 1990 prodanih že skoraj 8.000 izvodov te knjige. Knjiga ima 496 strani in vse tipične dele, ki običajno označujejo učbenik take vrste.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Resnica v kanonskih zakonskih pravdah (3. del)

mag. Sebastijan Valentan, 11.1.2018

Ostalo

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 1/2018V vseh pravnih sistemih je poznano delovanje odvetništva, tudi v kanonskem. Na področju kanonskega prava so odvetniki od države do države zelo različno zastopani. Najbolj so morda navzoči v italijanskih kanonskih postopkih, v Sloveniji pa si stranke redko izberejo odvetnika. Njihova prisotnost je odvisna od tega, kako se je institut odvetništva v posameznih državah sploh razvijal in kakšno veljavo je imel v družbi (in Cerkvi).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Leto 2018 - nove priložnosti za pravo in pravnike

dr. Vesna Rijavec, 11.1.2018

Kultura in umetnost

dr. Vesna Rijavec, Pravna praksa, 1/2018Za seboj smo pustili staro leto in prav je, da se v prvi številki zazremo naprej. Ljudje si želimo verjeti, da nenehno napredujemo, ker smo izumili ogenj, kolo, gospodinjske stroje, računalnike in internet. Po drugi strani pa tehnološki napredek odnosov v družbi ne izboljšuje samodejno. Včasih kar slepo plujemo po oceanu modernih tehnologij proti novim obzorjem, vendar nas na poti čakajo čeri - nevarnosti neznanega, nevarnosti zlorab in nevarnosti za zasebnost. Zaradi bliskovitega razvoja znanosti je tudi pravo pred mnogimi izzivi. Preučevanje vseh mogočih učinkov digitalizacije je razmeroma kompleksno, tudi če ostaja v okviru pravnih znanosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

"Hominis" appellatione tam feminam quam masculum contineri non dubitatur

Janez Kranjc, 11.1.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 1/2018Gre za razlagalno pravilo, katerega avtor je rimski klasični pravnik Gaj (D. 50, 16, 152). Vzeto je iz njegovega komentarja Avgustovih zakonov Lex Iulia de maritandis ordinibus (18 pr. Kr.) in Lex Papia Poppaea (9 po Kr.). Slovensko bi se glasilo: Nobenega dvoma ni, da izraz "človek" vsebuje tako moškega kot žensko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Vsebina PP št.1/2018

Avtor ni naveden, 11.1.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/20183-4 UVODNIK dr. Vesna Rijavec Leto 2018 - nove priložnosti za pravo in pravnike 6-7 TEORIJA PRAVA dr. Marijan Pavčnik Med Scilo stalnosti in Karibdo spremenljivosti 8-10 PRAVNI ŠTUDIJ dr. Andraž Teršek Izhodišča za novo institucionalizacij
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Šokantno! Vrhovni sodnik in trije ustavniki grobo napadli pravni red

Jože Kristan, 11.1.2018

Sodišča

Jože Kristan, Pravna praksa, 1/2018V več medijih je završalo. "Šokantno! Vrhovnega sodnika Jana Zobca na Vrhovnem sodišču fizično napadel policist!" Prebral sem izjave Jana Zobca in pismo treh protestnikov. Že iz njihove vsebine je oceniti spornost njihovih ravnanj. Kakšen odziv zaslužijo ravnanja in izjave sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Jana Zobca ter protestno pismo treh profesorjev prava? Pravniški strogo formalistični diskurz? Ne! Stanje pravniškega duha v Sloveniji tega ne dopušča, je hudičevo, zlobčevsko resno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Med Scilo stalnosti in Karibdo spremenljivosti

dr. Marijan Pavčnik, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 1/2018Besedilo je povzetek uvodnega referata, ki ga je avtor imel na znanstveni konferenci Časovnost razlage zakona. Posvet je bil 9. januarja 2018 na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Referenti so bili prof. dr. Matjaž Ambrož; doc. dr. Rok Čeferin, odvetnik; prof. dr. Pavčnik, vrhovni sodnik; doc. dr. Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča RS; doc. dr. Tilen Štajnpihler in zasl. prof. dr. Dragica Wedam Lukić, nekdanja ustavna sodnica. Referati s posveta bodo izšli v posebni publikaciji SAZU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Izhodišča za novo institucionalizacijo pravnega študija

dr. Andraž Teršek, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 1/2018Pred leti se je na Univerzi na Primorskem (UP) začela razprava o institucionalizaciji pravnega študija na tej univerzi. Sprva je šlo za splošni akademski premislek, katere pravne vsebine vključiti v obstoječe študijske programe članic UP. Ustanovljena je bila katedra za pravo, ki naj bi delovala v okviru rektorata, vendar ni primerno zaživela. Epilog razprav na temo študija prava na UP je pomenil pisni predlog za dvostopenjski študijski program pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Izločitev iz zapuščine - obstoj stvarnopravnih učinkov skupne gradnje - neupravičena pridobitev

Avtor ni naveden, 11.1.2018

Dedovanje

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2018Navedbe toženca so bile usmerjene v zatrjevanje in dokazovanje njegovega vložka (v obliki nege in oskrbe zapustnice) k ohranitvi premoženja zapustnice, saj bi se ji to v primeru njene namestitve v ustrezen socialnovarstveni zavod ali strokovne pomoči delavcev takega zavoda na domu, zmanjšalo zaradi poplačila terjatev za tovrstne storitve. To je obogatitveni zahtevek, katerega pravni temelj je v določbah OZ o neupravičeni pridobitvi in ne v določbah ZZZDR o preživljanju staršev. Preživninska obveznost polnoletnih otrok, da po svojih zmožnostih preživljajo svoje starše, namreč nastopi, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti ter niso podane okoliščine iz drugega odstavka 124. člena ZZZDR. Materialnopravno zmotno je zato stališče o neuporabi določb 190. člena in 198. člena OZ.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 35 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 1

Leto objave

2018(35) 2017(37) 2016(33) 2015(35)
2014(43) 2013(40) 2012(43) 2011(41)
2010(47) 2009(38) 2008(40) 2007(42)
2006(24) 2005(27) 2004(24) 2003(39)
2001(25) 2000(31) 1999(26) 1998(23)
1997(15) 1996(21) 1995(35) 1994(34)
1993(22) 1992(13) 1991(22)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov