O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Kriptovalute in blokovne verige - modni muhi ali novi internet?

dr. Matija Žgur, 22.2.2018

Monetarni predpisi

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 7-8/2018V četrtek, 15. februarja, je na PF Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza Kriptovalute in blokovne verige - modni muhi ali novi internet? Na izjemno dobro obiskanem dogodku je beseda tekla o tehnoloških, davčno-finančnih, regulatornih in drugih vidikih te aktualne tematike. Razpravo je povezoval prof. dr. Ciril Ribičič, organizirali pa sta jo Srebrna katedra Pravne fakultete in Študentska organizacija Pravne fakultete, ob pomoči Zveze društev pravnikov Slovenije in Kariernega centra Univerze v Ljubljani. Študentje Pravne fakultete so zaradi kakovostne izvedbe dogodka izrazili interes za vnovično sodelovanje pri kateri podobni aktualni temi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Regulativa virtualnih valut in žetonov v nastajanju

Matej Tomažin, 22.2.2018

Monetarni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 7-8/2018Inovacija tehnologije veriženja podatkov postavlja posamezne kontinente oziroma države v prav posebno izhodišče, saj ne samo da države različno dojemajo to novo priložnost, tudi samo razumevanje je različno. Vseeno pa je ne glede na predznak razvid
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Kreditna pogodba, vezana na švicarski frank, ni nična

dr. Eneja Drobež, 22.2.2018

Banke in hranilnice

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 7-8/2018Tožnica je občina, toženka pa banka, dejavna na področju financiranja oseb javnega prava. Pravdni stranki sta od leta 2002 v poslovnem razmerju. Konec junija 2007 sta imeli sklenjenih šest posojilnih pogodb v skupni vrednosti več kot 20 milijonov evrov, med njimi tudi posojilo št. 54 z dne 4. septembra 2002 s fiksno obrestno mero 4,40 odstotka oziroma spremenljivo obrestno mero, če euribor zraste nad 6 odstotkov. Od aprila 2007 sta se pogajali o prestrukturiranju kreditnega portfelja. Toženka je tožnici predstavila tri možnosti, med njimi financiranje v švicarskih frankih s fiksno nizko obrestno mero (digiswiss) in financiranje s še nižjo fiksno obrestno mero 3,99 odstotka, dokler referenčni tečaj CHF/EUR ne pade pod vrednost 1,43 (franka za en evro). Pod to vrednostjo pa bi bila v prvih 20 letih vračanja kredita določena spremenljiva obrestna mera, katere višina bi bila odvisna od gibanja menjalnega tečaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Sodna praksa glede dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke

Žiga Perović, 23.2.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Banke, zavodi

Žiga Perović, Pravna praksa, 7-8/2017Pomembnosti vloge, ki jo bančni sektor igra v modernem gospodarstvu, ne moremo zanikati. Prav zato je izjemnega pomena tudi posebna ureditev, ki jo evropska in nacionalne zakonodaje določajo za širši finančni sektor. Vedno bolj so v ospredju tudi dovoljenja, ki jih izdajajo pristojni nadzorni organi. Po zadnji finančni krizi, ki je razkrila marsikatere pomanjkljivosti delovanja bančnega sistema, se je zopet pričelo razpravljati o t. i. "fit and proper" testu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Pravilo podjetniške presoje: gradnja brez gradbenega dovoljenja in denarna kazen

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 18.2.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 7-8/2016Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v odločitvi III Ips 97/2015 z dne 9. decembra 2015 pri odločanju o odškodninski odgovornosti članov uprave delniške družbe neposredno uporabilo pravilo podjetniške presoje (angl. business judgement rule). V obrazložitvi je vsebinsko napolnilo predpostavke za njegovo uporabo, pri čemer je gradnjo brez gradbenega dovoljenja v povezavi z vsemi okoliščinami primera spoznalo za ravnanje znotraj polja proste presoje (angl. safe harbour). Ravnanje v nasprotju z odločbami inšpekcijskih organov je opredelilo kot profitabilno kršitev, ki pravno ni dopustna in pomeni kršitev dolžne skrbnosti ravnanja uprave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Rekordne globe bankam zaradi manipulacije na deviznih trgih

mag. Mitja Stefancic, 19.2.2015

Banke, zavodi, Devizno poslovanje

mag. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 7-8/2015Devizni trg (angl. Foreign Exchange Market) je zelo težko manipulirati. In vendar je nekaterim trgovalcem dejansko uspelo, da so v zadnjih letih vplivali na devizne tečaje oziroma menjalno vrednost posameznih valut. To so storili zato, da bi si sami povečali dobiček poslovanja na tem obsežnem trgu. To so ugotovili mednarodni regulatorji med nedavno preiskavo na mednarodnih finančnih trgih. Čeprav gre za trg, v sklopu katerega poslujejo številne komercialne banke, centralne banke, finančne ustanove, zasebni investitorji, poslovne družbe in institucije ter mu je torej zagotovljeno precej transparentnosti, so bile nekatere mednarodne banke kaznovane zaradi nezakonitega poslovanja. Poraja se vprašanje, kako je bilo to sploh mogoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Prilagoditev pogodbenega razmerja med banko in potrošnikom z znižanjem nezakonito visokih zamudnih obresti

Igor Vuksanović, 19.2.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obresti in obrestna mera

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 7-8/2015Vprašanje, kako naj sodišče odloči, ko je soočeno z nepoštenim pogodbenim pogojem, je v praksi Sodišča EU do neke mere zagatno. V nacionalnih pravnih redih se namreč ponujajo različne možnosti (ničnost, izpodbojnost ali sprememba oziroma prilagoditev sporne pogodbene določbe), pri čemer ni nujno, da je uporaba vsake od njih v skladu z Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Gre za tematiko, ki je bila - prav v zvezi s poslovanjem bank s potrošniki - na straneh Pravne prakse že večkrat obravnavana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Je valutna klavzula naravna nesreča?

mag. Sandi Kodrič, 19.2.2015

Banke, zavodi, Devizno poslovanje

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 7-8/2015Posojilojemalce, ki jih je prizadela nedavna sunkovita rast tečaja švicarskega franka, lahko razumemo in z njimi sočustvujemo. Vsak dolg, ki nad posameznikom visi desetletje ali še dalj, obremenjuje njegovo življenje, še zlasti ko so splošne gospodarske razmere slabe. Toda ali je za nastalo situacijo kakorkoli kriva država?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Kreditni krč in Supernova

dr. Jože Mencinger, 21.2.2013

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 7-8/2013Ameriški ekonomist Hyman Minsky je pred dobrimi štirimi desetletji dokazoval, da so krize vgrajene v sistem kreditiranja in zato neizogibne. Prav veliko pristašev takrat ni dobil. Ekonomska veda je trdno verjela v vsemogočnost trga, deregulacijo in ustvarjanje bogastva s finančnim poglabljanjem. Takratno gospodarjenje pa tudi ni zahtevalo veliko kreditiranja; večina kreditojemalcev je s krediti le dopolnjevala lastna sredstva. V zdajšnji krizi pa je zanimanje za njegove nauke oživelo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄7-8

Preizkus terjatve

Borut Radolič, 22.2.2007

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Radolič, Pravna praksa, 7-8/2007Družba A je v stečaju, upnik pa prijavi svojo terjatev. Na naroku za preizkus terjatev prizna stečajni upravitelj to terjatev v celoti, eden od upnikov pa jo prereka. Upnik je zato napoten, da vloži tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve. Višje sodišče pa nato odloči, da ta terjatev ni bila ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄7-8

Javno-zasebno partnerstvo

Boštjan Koritnik, 22.2.2007

Proračun, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 7-8/2007Dne 15. februarja je bilo v okviru članskega sestanka Pravniškega društva Ljubljana organizirano predavanje dr. Aleksija Mužine o javno-zasebnem partnerstvu. »Več kot aktualno in še bolj ustrezno«, bi se lahko glasila krilatica ob tem srečanju. Aktualno zato, ker začne Zakon o javno-zasebnem part...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄7-8

Cene storitev internetnega dostopa

Jasmina Cigrovski, 22.2.2007

Varstvo konkurence, cene

Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 7-8/2007France Télécom proti Komisiji ES (T-340/03 z dne 30. 1. 2007) V preiskavi dostopa do širokopasovnega internetnega dostopa je Komisija ES podrobneje preučila cenovne pogoje pri ponudbi storitev širokopasovnega internetnega dostopa družbe Wanadoo Interactive SA (WIN) gospodinjstvom v Franciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄7-8

Kje so razlogi za vrtoglave rasti balkanskih delniških trgov

Jure Mikuž, 22.2.2007

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Jure Mikuž, Pravna praksa, 7-8/2007univ. dipl. ekonomist, specialist menedžmenta, RSG d.o.o. V Sloveniji se je interes za delniške naložbe med laičnimi investitorji povečal predvsem v prvih letih 21. stoletja. Razlogi za to so znani in jih na tem mestu ne bom več ponavljal. Dejstvo je, da se na Ljubljanski borzi v preteklih...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄7-8

Sporna ureditev nadomestil in taks v ZTVP-1

Avtor ni naveden, 23.2.2006

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

, Pravna praksa, 7-8/2006Odločba US RS, št. U-I-213/03 z dne 12. 1. 2006, objavljena v Ur. l. RS, št . 13/06 Členi 314, 315, 324, 329, 353, četrti odstavek 354. člena ter točka 1 drugega odstavka 325. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Ur. l. RS, št. 56/99, 86/04 in 26/05 – ur. p. b.) niso v neskladju z ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄7-8

Omejitev zastopniških pooblastil uprave delniške družbe

dr. Saša Prelič, 23.2.2006

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 7-8/2006Družba A je organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe. Družba B je eden izmed delničarjev družbe A in je imetnik 80 odstotkov njenih delnic. Med družbama A in B ni sklenjena nobena izmed podjetniških pogodb, edino pogodbeno razmerje med njima je razmerje iz naslova nakupa in dobave ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄7-8

Investicijski skladi na Danskem

Boštjan Koritnik, 23.2.2006

Skladi, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 7-8/2006Pogled na zgodovino kolektivnega investiranja na Danskem kaže na zelo razgibano razvojno pot, z nekaj nenadnimi zasuki k razcvetu na eni in stagniranju na drugi strani. Njegove korenine segajo vse tja v 20. leta prejšnjega stoletja, prvi investicijski skladi kot posebni varčevalni mehanizmi v okviru...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 7-8

Leto objave

2018(3) 2017(1) 2016(1) 2015(3)
2013(1) 2007(4) 2006(3)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA

Avtorji

ABC ĆČD ĐEFGHIJK LM N OP QR S ŠT UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov