O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Pravilo podjetniške presoje: gradnja brez gradbenega dovoljenja in denarna kazen

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 18.2.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 7-8/2016Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v odločitvi III Ips 97/2015 z dne 9. decembra 2015 pri odločanju o odškodninski odgovornosti članov uprave delniške družbe neposredno uporabilo pravilo podjetniške presoje (angl. business judgement rule). V obrazložitvi je vsebinsko napolnilo predpostavke za njegovo uporabo, pri čemer je gradnjo brez gradbenega dovoljenja v povezavi z vsemi okoliščinami primera spoznalo za ravnanje znotraj polja proste presoje (angl. safe harbour). Ravnanje v nasprotju z odločbami inšpekcijskih organov je opredelilo kot profitabilno kršitev, ki pravno ni dopustna in pomeni kršitev dolžne skrbnosti ravnanja uprave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Sodno varstvo proti odvzemu sodniškega mandata

Igor Vuksanović, 18.2.2016

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 7-8/2016V "mladih demokracijah", če po 25 letih še lahko uporabljamo ta izraz, je mandat kariernih sodnikov včasih bolj majav in negotov kot v državah z bolj ustaljeno tradicijo pravne države. Jasno je, da sodniki ne morejo računati na to, da bo njihov mandat brezpogojno varovan, na primer tudi v primeru neskrbnega ali nepoštenega dela, vendar jim mora biti zoper vse odločitve o sodni funkciji zagotovljeno sodno varstvo v skladu s prvim odstavkom 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Nesimetrična federacija?

dr. Jože Mencinger, 18.2.2016

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 7-8/2016Od dodatkov za "stalno nepripravljenost" univerzitetnih učiteljev in davčnih blagajn, ki bodo zmanjšale neto prihodke države, namesto da bi jih povečale, tokrat iz ožje domovine v širšo. Pojem "nesimetrična federacija" najbrž večini mlajših bralcev ni preveč znan, a pred četrt stoletja je bila nekakšna predhodnica slovenske samostojnosti. Prikrivala naj bi politično manj sprejemljivo konfederacijo, Slovenija naj bi bila nesimetrični del jugoslovanske federacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Protiustaven napad na sindikalno svobodo s premestitvijo sindikalnega predstavnika

Peter Golob, 18.2.2016

Delovna razmerja

Peter Golob, Pravna praksa, 7-8/2016Vlada RS je prisilno spremenila vodstvo reprezentativnega sindikata ter s tem grobo krši(la) sindikalno svobodo iz 76. člena Ustave RS in temeljne človekove pravice iz ratificirane Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic. Zaskrbljujoče je, da se do take kršitve, ki pomeni nedemokratični in protiustavni napad izvršilne veje oblasti na predstavnika civilne družbe, noče opredeliti noben pristojni državni organ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Sporočanje podatka o veljavnosti vozniškega dovoljenja delodajalcu

Irena Vovk, 18.2.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016Družba želi v Pravilnik o uporabi službenih vozil in Pogodbo o uporabi službenega vozila vnesti določilo, da je uporabnik vozila dolžan sporočiti delodajalcu, če mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje oziroma je brez vozniškega dovoljenja. Ali je to v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

V znamenju uvedbe davčnih blagajn

Patricij Maček, 18.2.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Patricij Maček, Pravna praksa, 7-8/2016"Danes je prek aplikacije Preveri račun preverjen vsak trideseti račun, izdan v Sloveniji," je učinkovitost uresničevanja Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) na prvih Dnevih davkov, računovodstva in poslovnih informacij, ki so potekali 4. in 5. februarja v GH Union v Ljubljani, orisal Sebastijan Prepadnik s Finančne uprave RS (FURS). Na konferenci, ki jo je pripravila družba IUS SOFTWARE (GV Založba), je bilo organiziranih sedem tematskih sklopov, v okviru katerih je spregovorilo šest strokovnjakov za področja davkov, računovodstva in poslovnih informacij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016 12. februar - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika; -predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Teorija prava

Benjamin Flander, 18.2.2016

Kultura in umetnost

Benjamin Flander, Pravna praksa, 7-8/2016Proti koncu lanskega leta je izšla peta, pregledana in dopolnjena izdaja knjige dr. Marijana Pavčnika Teorija prava: prispevek k razumevanju prava(z novim poglavjem dr. Aleša Novaka, IUS SOFTWARE - GV Založba, zbirka Pravna obzorja, Ljubljana 2015, 662 strani). Nova izdaja Pavčnikove sinteze pravne teorije prihaja v času, za katerega se zdi, da bi teorijo kot disciplino, ki spada v domeno "javne rabe uma", najraje kar ukinil. Objavo (kakovostnih) pravno-teoretskih del je zato treba pozdraviti in podpreti, kar še zlasti velja za temeljna dela s področja splošne teorije prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Evropsko potrdilo o dedovanju - nov instrument na področju mednarodnega zasebnega (dednega) prava

dr. Tjaša Ivanc, 18.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Dedovanje

dr. Tjaša Ivanc, Pravna praksa, 7-8/2016Z namenom harmonizacije pravil mednarodnega zasebnega prava sta Evropski parlament in Svet EU 4. julija 2012 sprejela Uredbo št. 650/2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba o dedovanju).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Razpisi

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016 Ur. l. RS, št. 8/16 1. Okrožni sodnik na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, s predvideno razporeditvijo na delovni oddelek - Vrhovno sodišče RS; rok je 22. februar. 2. Ravnatelj - Gimnazija Litija; rok je 22. februar. 3. Notarski pomočnik pri notarki
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Kdaj je francosko jabolčno žganje Calvados enako finskemu Verladosu in zakaj madžarski tokaj ne sme biti slovenski točaj

Zoran Skubic, 18.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7-8/2016Z zaščito alkoholnih pijač na ravni EU je bil vedno "križ" - v dobrem in malo manj dobrem pomenu. In če je jabolčno žganje Calvados v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v prelomni sodbi glede francoske diskriminatorne obdavčitve žganih pijač pomagalo pisati zgodovino sedanjega Sodišča - in s tem tudi prava - EU, pa je bilo v nedavni odločitvi neposreden predmet presoje v luči Uredbe št. 110/2008 o zaščiti geografskih označb žganih pijač. Točneje, Sodišče EU je presodilo, kdaj in koliko je (sploh) mogoče primerjati (tj. pojmovno zamenjati) francoski Calvados s finskim Verladosom, prav tako žganjem iz jabolčnika. Z vidika normalno obveščenega, razumno pozornega, preudarnega, a kljub temu drugače precej povprečnega potrošnika, seveda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Cilj in namen (II)

Nataša Skubic, 18.2.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 7-8/2016V prejšnjem kotičku sem obravnavala vprašanje, kakšna je razlika med pojmi a goal, an objective in an aim. Ugotovila sem, da se pojmi pogosto uporabljajo kot sopomenke, čeprav naj bi bile med njimi razlike. Naletela sem na težavo, da se opredelitve istih pojmov v različnih slovarjih razlikujejo, da ni enotnega mnenja o tem, kakšne so razlike med njimi, in da so razlike (če te vendarle so) majhne in ne vedno jasne. Poskušala sem najti ločnico med pojmi, ki je strnjena v tem, da pojem a goal označuje končno točko oziroma končni cilj določenega usmerjenega delovanja. Pojem an objective označuje jasno določene korake, ki naj pripeljejo do določenega končnega cilja (a goal), pojem an aim, ko se ne uporablja kot sopomenka pojma a goal, pa označuje razmeroma dolgoročen načrt delovanja, ki je usmerjeno h končnemu cilju (a goal). Od naštetih samostalnikov se samo slednji uporablja tudi kot glagol, torej to aim. V slovenščino ga prevedemo kot prizadevati si ali skušati doseči, tudi nameravati. Uporablja se lahko s predlogom at (primer: to aim at better results) ali z nedoločnikom to aim to (primer: to aim to achieve better results).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Tek čez pravne ovire na poti do lestvic šol

Žiga Rejc, 18.2.2016

Splošno o vzgoji in izobraževanju

Žiga Rejc, Pravna praksa, 7-8/2016V dneh, ko slovenske šole privabljajo kandidate za vpis v okviru t. i. dni odprtih vrat in informativnih dni, je bila javnost seznanjena z novico, da (tudi letos) pred vpisi ne bo omogočen dostop do informacij o doseženem uspehu na nacionalnem preverjanju znanja po posameznih osnovnih oziroma na maturi po srednjih šolah (v nadaljevanju: informacije). Upravno sodišče je namreč v nedavnih sodbah ugodilo tožbama Državnega izpitnega centra, ki je izpodbijal za prosilca ugodni odločbi Informacijskega pooblaščenca. Pri tem se je v obrazložitvi svoje odločitve dotaknilo tudi določb Zakona o osnovni šoli (ZOsn) in Zakona o maturi (ZMat), ki prepovedujejo uporabo podatkov in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja ter podatkov iz letne analize o kakovosti mature za razvrščanje šol, razmisleku o katerih je namenjen ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Podedljivost uporabniškega računa na družbenem omrežju

dr. Klemen Pohar, 18.2.2016

Dedovanje

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 7-8/2016Ob priljubljenosti družbenih omrežij, za katero ne kaže, da bo kmalu upadla, raste tudi pomembnost vprašanja, kakšno je ustrezno ravnanje z uporabniškim računom na takem omrežju po smrti njegovega imetnika. Odgovor na to vprašanje je najlažji takrat, ko je posameznik glede ravnanja z njegovim uporabniškim računom za primer smrti izrazil voljo, saj je tako voljo nedvomno treba spoštovati. Zahtevnejši pa je odgovor v primeru, ko posameznik volje za primer smrti ni izrazil, saj je treba tako situacijo vrednotiti z različnih zornih kotov, ob tem pa lahko ravnanje z uporabniškim računom zadeva tudi interese oziroma pravice tretjih oseb. Zato je lahko v praksi ravnanje z uporabniškim računom umrlega posameznika sporno, kar se je izkazalo tudi v predstavljeni sodbi, sicer prvi sodbi v nemškem pravu, ki obravnava vprašanje podedljivosti uporabniškega računa na družbenem omrežju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Statist

Irena Vovk, 18.2.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016Na Ministrstvu za javno upravo so vzpostavili aplikacijo oziroma informacijsko rešitev Statist, v kateri so zbrane informacije o oddanih javnih naročilih od 1. januarja 2013 naprej, ki jih lahko vsak uporabnik pregleduje po različnih parametrih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

France Bučar

dr. Janez Kranjc, 18.2.2016

Kultura in umetnost

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 7-8/2016Profesor dr. France Bučar, oče slovenske ustave, je preminul 21. oktobra 2015. Bil je osebnost, ki je globoko zaznamovala novejšo slovensko zgodovino. Vanjo je vstopil kot partizan, kot profesor, oporečnik in kritični razumnik ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja, se v njej trajno zasidral kot eden od pobudnikov in tvorcev slovenske samostojnosti ter si s številnimi knjigami in razpravami, v katerih je analiziral in kritično vrednotil pereče družbene probleme, težave našega razvoja in vrednote, ki naj bi ga usmerjale, v njej zagotovil mesto tudi v prihodnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Povratna veljava zakona lahko uredi preventivno pridržanje nevarnega storilca zaradi duševne bolezni

Matej Cerar, 18.2.2016

Varstvo človekovih pravic

Matej Cerar, Pravna praksa, 7-8/2016V tokratni sodbi se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) soočilo s prvim primerom, v katerem je preučilo združljivost nove nemške ureditve preventivnega pridržanja obsojenega storilca kaznivega dejanja, duševnega bolnika, zaradi terapevtskega zdravljenja z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP). Konkretno je kršitev človekovih pravic zatrjeval 73-letni pritožnik, ki mu je bilo s povratno veljavo podaljšano preventivno pridržanje preko desetletne dobe, ki je bila v času njegove storitve kaznivih dejanj določena kot najdaljše obdobje. ESČP je soglasno razsodilo, da ni prišlo niti do kršitve pravice do svobode in varnosti, varovane v 5. členu EKČP, niti ne gre za kršitev 7. člena, ki določa, da ne sme biti kazni brez zakona. Kot bistveno je poudarilo, da namen pridržanja pritožnika ni bil kaznovalen, marveč prevencijski, kot posledica duševne bolezni, za kar je možno pod določenimi pogoji posamezniku odvzeti prostost. Pri nas lahko kazenskopravni ukrep odvzema prostosti duševnemu bolniku traja največ pet let, zatem je prisilno pridržanje mogoče le po izvedenem nepravdnem sodnem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Vrnitev nadomestila plače - neupravičena pridobitev

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Sodišče druge stopnje neutemeljeno razlaga, da je s kasnejšo odločbo ZRSZ odpadla pravna podlaga, da bi tožnica "razpolagala s prejetim nadomestilom za primer brezposelnosti", saj ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, temveč za vprašanje vrnitve nadomestila plače kot prejemka delavca iz delovnega razmerja v razmerju do delodajalca, konkretno na podlagi pravnomočne sodbe delovnega sodišča. Zato ni utemeljena presoja sodišča druge stopnje, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča - z vsemi učinki pravnomočne sodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Lastninska pravica tujcev na nepremičninah v Sloveniji in ugotavljanje vzajemnosti

Darja Šumah, 18.2.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Darja Šumah, Pravna praksa, 7-8/2016Interes za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji izkazujejo tujci iz širokega nabora držav - najpogosteje so to državljani nekdanjih republik SFRJ, pojavljajo pa se tudi primeri povpraševanj iz bolj oddaljenih dežel, kot so Bolivarska republika Venezuela, Indija, Kuvajt in Malezija, vendar pa veljavna pravna ureditev to pravico priznava le omejenemu krogu tujcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Potrdilo o nekaznovanosti

Irena Vovk, 18.2.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016Ali lahko delodajalec od zaposlenih na "občutljivih" delovnih mestih zahteva pridobitev potrdil o nekaznovanosti? Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) namreč zahteva od delodajalca, da od zaposlenih na "občutljivih" delovnih mestih pridobi potrdila o nekaznovanosti, in sicer zaradi začetega postopka za pridobitev certifikata AEO oziroma statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Neustreznost nacionalne zakonodaje pri urejanju dostopa do neprofitnih stanovanj

Mateja Apohal, 18.2.2016

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Mateja Apohal, Pravna praksa, 7-8/2016Pravica do neprofitnega stanovanja je t. i. pravica do socialne pomoči, ki je zagotovljena samo državljanom Republike Slovenije (peti odstavek 87. člena Stanovanjskega zakona - SZ-1), prednostno pa je namenjena ljudem s slabšimi stanovanjskimi in socialnimi razmerami ter drugimi okoliščinami, ki narekujejo potrebo po zagotovitvi njihove stanovanjske varnosti (8. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem). Vprašanje je, ali gre res za tako pravico, da se lahko njena upravičenost veže na pogoj državljanstva. Ali so družine tujcev, ki so si v Sloveniji ustvarile dom in tukaj zakonito prebivajo, res upravičeno obravnavane drugače od družin slovenskih državljanov? Kot bomo videli v nadaljevanju, upravičenih razlogov za tako pavšalno razlikovanje, utemeljeno zgolj na narodni pripadnosti, ni. Tudi evropska zakonodaja in sodna praksa tako ravnanje države, ki je utemeljeno na razlikovanju zgolj na podlagi pogoja državljanstva, ocenjujeta kot diskriminatorno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

"Še bolj" brez milosti do nasilja?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 18.2.2016

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 7-8/2016Če si smem izposoditi iz Žižkovega Nasilja (Analecta, Ljubljana 2007), je današnji boj proti nasilju svojevrsten paradoks, ker se osredotoča na neposredno subjektivno nasilje. Po Žižku gre le za najvidnejši vrh trikotnika, ki vključuje simbolno in sistemsko nasilje in je posledica "gladkega" delovanja naših ekonomskih in političnih sistemov, ki ohranjajo pri življenju poskuse boja proti nasilju in ki promovirajo strpnost. (Spominjam se kampanje izpred let proti nestrpnosti, ki je v resnici nestrpnost spodbujala, do nestrpnosti seveda: Recimo nestrpnosti NE!)
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Davčni zavezanci, prejemniki dohodka iz delovnega razmerja ali pokojnine iz tujine - ne pozabite na vložitev napovedi za odmero akontacije dohodnine

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Pojasnilo FURS, 5. februar 2016 Davčni zavezanec - rezident mora za redni mesečni dohodek, prejet iz delovnega razmerja ali pokojnino, vložiti pri davčnem organu Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente,1
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Evropa

Irena Vovk, 18.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016 Torek, 9. 2. Ponarejena zdravila. Nova zakonodaja, ki jo je sprejela Evropska komisija, vsebuje pravila, ki bodo dodatno zaščitila evropske državljane pred ponarejenimi zdravili. Ta lahko vsebujejo učinkovine, ki so nizke kakovosti ali prisotne v neprimernih količinah. Uva
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 7-8

Leto objave

< Vsi
2016(46)
> Februar(46)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČDĐEF G H I JK LM N OP QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov