O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 30)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Kave bi, a skodelico manj na dan

Petra Weingerl, 22.2.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Pravna praksa, 7-8/2018Bo "evropski demos" dal zagon Uniji? Voditelji Evropske unije in njenih držav članic se v teh dneh pripravljajo na neuradno srečanje, na katerem bodo predčasno razpravljali o dolgoročnem proračunu EU. Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisi
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Evropa

Patricij Maček, 22.2.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 7-8/2018 Torek, 13. 2. Begunci. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je na Dunaju dejal, da je treba končati z destruktivnimi občutji v razpravah glede evropskega programa premestitev beguncev, saj naj bi spodbujale delitve znotraj Evrope. Po njegovem mnenju bi morale
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Nižji prag nečloveškega ravnanja - neupoštevanje možnosti življenjsko nevarnega zdravstvenega stanja

Lena Šutanovac, 23.2.2017

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 7-8/2017Paposhvili proti Belgiji je najbrž ena izmed najbolj pomembnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) prejšnjega leta. Primer, v katerem se je veliki senat ESČP ukvarjal predvsem z vprašanjem kršitve 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), se je znatno oddaljil od ustaljene sodne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Evropa

Patricij Maček, 23.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 7-8/2017 Torek, 14. 2. Sprememba komitologije. Evropska komisija je sprejela predlog sprememb uredbe o postopku v odboru (t. i. komitologija), s katero želi v proces izvajanja zakonodaje Evropske unije (EU) vnesti več preglednosti in odgovornosti. Postopek v odboru pri veliki ve
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Zakonodajni odzivi na pojav novih psihoaktivnih snovi v EU

mag. Tanja Frank Eler, 23.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 7-8/2017Vprašanje nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi (NPS) ni novo, v zadnjih letih pa se ta problem še poglablja. Globalizacija proizvodnje v povezavi z razvojem sodobnih komunikacijskih orodij je povzročila, da se NPS razvijajo, proizvajajo in tržijo izjemno hitro. Podatki Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) kažejo, da je konec leta 2015 v primerjavi z letom 2009 njihovo skupno število naraslo s 166 na prek 600. Podobno podatki evropskega sistema zgodnjega opozarjanja kažejo, da je bilo v letu 2005 zabeleženih 14 do tedaj neznanih NPS, leta 2015 pa je to število naraslo na 98. Zaznali so jih že v več kot 100 državah, kar pomeni, da so postale globalni problem. Umirjanja tega trenda v kratkem torej ni pričakovati. Ob tem pa njihova uporaba predstavlja večje tveganje v primerjavi s tradicionalnimi drogami, ki jih NPS posnemajo, saj je njihov učinek bistveno bolj intenziven.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Učinkovitost postopka obravnavanja prošnje za subsidiarno zaščito

Alenka Antloga, 23.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 7-8/2017Sodišče Evropske unije (SEU) je na zahtevo pritožbenega sodišča na Irskem (predložitveno sodišče) odločilo, da načelo učinkovitosti nasprotuje nacionalnemu postopkovnemu pravilu, ki glede vložitve prošnje za pridobitev statusa subsidiarne zaščite določa prekluzivni rok petnajstih delovnih dni od prejema obvestila pristojnega organa, v katerem je zapisano, da ima neuspeli prosilec za priznanje statusa begunca možnost vložiti takšno prošnjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 23.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Toni Tovornik, Pravna praksa, 7-8/2017Sodbe sodišče
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Kdaj je prodajalec (za)res "prodajalec" po pravu Unije

Zoran Skubic, 23.2.2017

Obligacije, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7-8/2017Stvarnost je mati ustvarjalnosti - vsaj za nekatere. Zares kreativen pa je lahko posameznik le, če je pri svojih možnostih omejen. In ožji kot je krog možnih izbir, bolj žarka in iskreča utegne biti iskra kreativnosti. In v pravu Unije bi s težavo našli ožje polje dispozitivnosti kot prav na področju prava varstva potrošnikov. In vendar se tudi na tem področju najde način tolmačenja regulative, ki lahko osupne. Tako se je v nedavnem belgijskem primeru postavilo vprašanje, kdaj je sploh lahko nekdo "poklicni prodajalec" v smislu Direktive 1999/44 in kdo je lahko (zgolj) nevedni potrošnik, ki uživa njeno varstvo. Z drugimi besedami, v kateri točki se izurjeni prodajalec prelevi iz vloge polpasivnega posrednika prodaje blaga med dvema potrošnikoma v vlogo prevladujočega "gospodarja" informacij glede te prodaje do te mere, da izgubi svojo nevtralnost, in je posledično moč zoper njega uveljavljati polno moč instrumentarija varstva potrošnikov po pravu Unije?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Sodno varstvo proti odvzemu sodniškega mandata

Igor Vuksanović, 18.2.2016

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 7-8/2016V "mladih demokracijah", če po 25 letih še lahko uporabljamo ta izraz, je mandat kariernih sodnikov včasih bolj majav in negotov kot v državah z bolj ustaljeno tradicijo pravne države. Jasno je, da sodniki ne morejo računati na to, da bo njihov mandat brezpogojno varovan, na primer tudi v primeru neskrbnega ali nepoštenega dela, vendar jim mora biti zoper vse odločitve o sodni funkciji zagotovljeno sodno varstvo v skladu s prvim odstavkom 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Evropsko potrdilo o dedovanju - nov instrument na področju mednarodnega zasebnega (dednega) prava

dr. Tjaša Ivanc, 18.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Dedovanje

dr. Tjaša Ivanc, Pravna praksa, 7-8/2016Z namenom harmonizacije pravil mednarodnega zasebnega prava sta Evropski parlament in Svet EU 4. julija 2012 sprejela Uredbo št. 650/2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba o dedovanju).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Kdaj je francosko jabolčno žganje Calvados enako finskemu Verladosu in zakaj madžarski tokaj ne sme biti slovenski točaj

Zoran Skubic, 18.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7-8/2016Z zaščito alkoholnih pijač na ravni EU je bil vedno "križ" - v dobrem in malo manj dobrem pomenu. In če je jabolčno žganje Calvados v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v prelomni sodbi glede francoske diskriminatorne obdavčitve žganih pijač pomagalo pisati zgodovino sedanjega Sodišča - in s tem tudi prava - EU, pa je bilo v nedavni odločitvi neposreden predmet presoje v luči Uredbe št. 110/2008 o zaščiti geografskih označb žganih pijač. Točneje, Sodišče EU je presodilo, kdaj in koliko je (sploh) mogoče primerjati (tj. pojmovno zamenjati) francoski Calvados s finskim Verladosom, prav tako žganjem iz jabolčnika. Z vidika normalno obveščenega, razumno pozornega, preudarnega, a kljub temu drugače precej povprečnega potrošnika, seveda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Povratna veljava zakona lahko uredi preventivno pridržanje nevarnega storilca zaradi duševne bolezni

Matej Cerar, 18.2.2016

Varstvo človekovih pravic

Matej Cerar, Pravna praksa, 7-8/2016V tokratni sodbi se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) soočilo s prvim primerom, v katerem je preučilo združljivost nove nemške ureditve preventivnega pridržanja obsojenega storilca kaznivega dejanja, duševnega bolnika, zaradi terapevtskega zdravljenja z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP). Konkretno je kršitev človekovih pravic zatrjeval 73-letni pritožnik, ki mu je bilo s povratno veljavo podaljšano preventivno pridržanje preko desetletne dobe, ki je bila v času njegove storitve kaznivih dejanj določena kot najdaljše obdobje. ESČP je soglasno razsodilo, da ni prišlo niti do kršitve pravice do svobode in varnosti, varovane v 5. členu EKČP, niti ne gre za kršitev 7. člena, ki določa, da ne sme biti kazni brez zakona. Kot bistveno je poudarilo, da namen pridržanja pritožnika ni bil kaznovalen, marveč prevencijski, kot posledica duševne bolezni, za kar je možno pod določenimi pogoji posamezniku odvzeti prostost. Pri nas lahko kazenskopravni ukrep odvzema prostosti duševnemu bolniku traja največ pet let, zatem je prisilno pridržanje mogoče le po izvedenem nepravdnem sodnem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Evropa

Irena Vovk, 18.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016 Torek, 9. 2. Ponarejena zdravila. Nova zakonodaja, ki jo je sprejela Evropska komisija, vsebuje pravila, ki bodo dodatno zaščitila evropske državljane pred ponarejenimi zdravili. Ta lahko vsebujejo učinkovine, ki so nizke kakovosti ali prisotne v neprimernih količinah. Uva
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Koncept too big to fail na presoji v Strasbourgu

Marjan Kos, 18.2.2016

Varstvo človekovih pravic

Marjan Kos, Pravna praksa, 7-8/2016Švicarske banke so pregovorno ene najzanesljivejših finančnih institucij. Pri večjih komitentih primarna skrb vsekakor ne zadeva le hrambe premoženja, temveč predvsem diskretnost teh bank. Prav zato že zaradi enega samega "žvižgača" lahko začne ne le ena banka, temveč - če gre verjeti argumentom Švice - celoten švicarski bančni sistem spominjati na ementalec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Evropa

Irena Vovk, 19.2.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2015 Torek, 10. 2. Tetris novih 20 evrov. Da bi se državljani držav članic EU seznanili z novim bankovcem za 20 evrov in njegovimi zaščitnimi elementi, je Evropska centralna banka (ECB) na svojih spletnih straneh objavila različico spletne igre tetris - Tetris novih 20 evrov,
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Ob smrti iraškega civilista - tudi "na nepravem kraju ob nepravem času" je treba objektivno in učinkovito raziskati

Matej Cerar, 19.2.2015

Varstvo človekovih pravic

Matej Cerar, Pravna praksa, 7-8/2015Veliki senat osemnajstih sodnikov je odločal o okoliščinah smrti iraškega civilista, ki je bil žrtev postranske škode (angl. collateral damage) vojaškega posredovanja v Iraku. Ni bilo sporno, da je bila smrt pritožnikovega sina posledica nesrečnih naključij, je pa Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) Nizozemski očitalo, da nacionalno sodišče okoliščin smrti ni preiskalo v skladu s standardi, kot jih predpisuje 2. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), po katerih je bistveno, da preiskavo okoliščin smrti učinkovito opravijo neodvisni organi. Morda se lahko - postransko - iz te zadeve naučimo tudi, da je treba naše dejavnosti učinkovito prilagoditi razmeram, saj ima lahko neprimerno vedenje (v konkretnem primeru alkohol in prehitra ter neodgovorna vožnja) v izrednih okoliščinah mnogo hujše posledice kot sicer.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Neizdaja potnega lista zaradi neplačevanja preživnine

Lena Šutanovac, 19.2.2015

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 7-8/2015Pritožnik v zadevi Battista proti Italiji je zaprosil za izdajo potnega lista, nacionalno sodišče pa prošnji ni ugodilo. Pritožnik je bil namreč zavezan plačevati preživnino za svoje otroke, ki so živeli pri materi, s katero sta bila ločena, a te obveznosti ni redno in v celoti izpolnjeval. Italijanski sodnik za skrbništvo je zato presodil, da bi z dovoljenjem za izdajo potnega lista pritožniku omogočil potovanja v tujino in s tem dal potuho pri neizpolnjevanju starševskih obveznosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 19.2.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2015 Sodbe Sodišča 11. februar Vstavi izbrisano tabelo 12. februar Vstavi izbrisano tabelo Sodbe Splošnega sodišča 10. feb
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Ali je po pravu EU že testno črpanje energentov podvrženo celostni presoji vplivov na okolje

Zoran Skubic, 19.2.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Varstvo okolja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7-8/2015Konflikt med neusahljivo potrebo sodobne družbe po energentih na eni strani in varovanjem okolja na drugi je žal neizbežen. V časih, ko je tradicionalnih fosilnih virov energije vse manj ali pa so ti vse težje dostopni, pogosto z uporabo okoljsko tveganih metod njihove ekstrakcije, kot recimo s posebej spornim hidravličnim drobljenjem kamnin (angl. fracking), preprostih rešitev ni. Zato je toliko pomembneje, da so pravna pravila, ki urejajo sožitje teh dveh bistvenih, a pogosto povsem nasprotujočih si funkcij sodobnih držav, ustrezna in uravnotežena. Na ravni prava EU je ključni vir pravil prav Direktiva 85/337/EGS o presoji vplivov na okolje, ki je vse pogosteje predmet presoje Sodišča EU. Pred kratkim je tako šlo za ne povsem nepomembno vprašanje, ali je treba opraviti celostno presojo vplivov na okolje tudi v primeru, ko gre (zgolj) za testno črpanje zemeljskega plina s poskusno vrtino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Register za preglednost EU

Irena Vovk, 19.2.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2015http://ec.europa.eu/transparencyregister/public/homePage.do Jeziki: slovenščina in drugi uradni jeziki EU Tip: del spletišča Europa,
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Prilagoditev pogodbenega razmerja med banko in potrošnikom z znižanjem nezakonito visokih zamudnih obresti

Igor Vuksanović, 19.2.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obresti in obrestna mera

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 7-8/2015Vprašanje, kako naj sodišče odloči, ko je soočeno z nepoštenim pogodbenim pogojem, je v praksi Sodišča EU do neke mere zagatno. V nacionalnih pravnih redih se namreč ponujajo različne možnosti (ničnost, izpodbojnost ali sprememba oziroma prilagoditev sporne pogodbene določbe), pri čemer ni nujno, da je uporaba vsake od njih v skladu z Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Gre za tematiko, ki je bila - prav v zvezi s poslovanjem bank s potrošniki - na straneh Pravne prakse že večkrat obravnavana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Nepotrebna prisilna sterilizacija

mag. Nana Weber, 21.2.2013

Varstvo človekovih pravic

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 7-8/2013Sprememba spola je dopustna v večini evropskih držav. Le v Andori, Belorusiji, na Irskem, v Lihtenštajnu, Litvi, Makedoniji, Moldaviji in Monaku to ni možno. Kar 24 od preostalih evropskih držav zahteva za pravno priznanje spremembe spola tudi prisilno sterilizacijo. Taka zahteva je v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami in dostojanstvom posameznika, hkrati pa v praksi izostanek take zahteve po naravi stvari ne more povzročiti (večjih) zapletov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Skupno evropsko prodajno pravo - mar v B2B že ne obstaja?

Djinović Marko, Friedl Andrej, 21.2.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marko Djinović, mag. Andrej Friedl, Pravna praksa, 7-8/2013Po tem, ko je Evropska komisija pred dobrim letom objavila predlog Uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu (CESL), je bil ta deležen precej živahnih odzivov v mednarodni poslovni skupnosti. Največ kritik je požel inovativen pristop pri urejanju osebnega področja uporabe CESL, ki poleg čezmejnih prodajnih pogodb med podjetji in potrošniki (razmerja B2C) obsega tudi čezmejne prodajne pogodbe med gospodarskimi subjekti (razmerja B2B), kadar je vsaj ena od strank malo ali srednje veliko podjetje. CESL, ki je navdahnjen z "evropsko idejo" o varstvu potrošnikov, v razmerja B2B na področju mednarodne prodaje povsem nekritično vnaša koncept potrošniškega varstva "šibkejše stranke" (malo ali srednje veliko podjetje), ki pa je z vidika mednarodne poslovne prakse nesprejemljiv. Za poslovno prakso je, ko gre za razmerja B2B, enako sporna tudi ocena Evropske komisije o stopnji poenotenja prodajnega prava na ravni EU, na kateri utemeljuje potrebo po CESL.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Merodajno pravo za (materialno) veljavnost arbitražnega sporazuma

Marko Ketler, 21.2.2013

Civilno pravo

Marko Ketler, Pravna praksa, 7-8/2013Eno najbolj perečih vprašanj v mednarodni gospodarski arbitraži je določitev merodajnega prava za materialno veljavnost arbitražnega sporazuma. Na videz povsem preprosta naloga lahko pripelje do številnih zapletov, ki pa se jim je mogoče izogniti z ustrezno oblikovanim pogodbenim določilom o izbiri materialnega prava. Namen tega članka je predstaviti najpogostejše dileme pri določitvi merodajnega prava za materialno veljavnost arbitražne klavzule, različne situacije, v katerih lahko do tega vprašanja pride, in podati konkretne predloge, kako se nepotrebnim zapletom izogniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Evropa

Irena Vovk, 21.2.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2013Torek, 12. 2. Ponarejeni evri. Število ponarejenih evrskih kovancev se je lani povečalo za 17 odstotkov, število ponarejenih kovancev, ki so bili umaknjeni iz obtoka, pa se je povečalo s 157.000 zaseženih kovancev v letu 2011 na 184.000 v letu 2012, ugotavlja Evropski urad za boj proti golju
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 7-8

Leto objave

2018(2) 2017(6) 2016(6) 2015(7)
2013(4) 2009(3) 2007(2)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

A BC ĆČD ĐE F GHI JK LM NOPQR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov