O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 93)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Dan prenehanja pogodbe na podlagi sporazuma

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.2.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2020Delavcu je prenehalo delovno razmerje na podlagi sklenjenega sporazuma. V njem smo zapisali, da "20. decembra 2019 preneha veljavnost pogodbe o zaposlitvi". • Na kateri dan mu preneha delovno razmerje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Minimalna višina malice in prevoza za šoferja

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.2.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2020Delodajalčeva glavna dejavnost je 49.410 (cestni tovorni promet). Včasih je veljala kolektivna pogodba za cestni tovorni promet, ki pa ne velja več. • Koliko mora delodajalec dati delavcu nadomestila za malico in prevoz? • Koliko mora delavec prejeti plače, kadar je na vožnji po tujini?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Kdaj je 58-letni delavec v kategoriji, varovani pred odpovedjo?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 15.2.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2018Z delavcem smo imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas dveh let, ki se je iztekla marca letos, delavec pa je februarja dopolnil 58 let. Z delavcem smo takoj (brez prekinitve) sklenili novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Pozabili smo napisati razlog sklenitve pogodbe za določen čas - popravek zaradi spremembe sodne prakse VS

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 15.2.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2018V PP št. 3-4/2018, str. 29, sem odgovorila na naslednje vprašanja bralca:
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Dohodek iz delovnega razmerja (vprašanja in odgovori)

Avtor ni naveden, 15.2.2018

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2018Pojasnilo FURS, 1. izdaja, dopolnjena vprašanja št. 17, 22, 26 in 29, ter dodano vprašanje št. 31. Vprašanje 17: Sprememba odstotka akontacije dohodnine pri izplačilu dohodka iz delovnega razmerja (10. april 2015, dopolnitev velja od 1. januarja 2018)
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Pravica do odgovora na mnenje prvostopenjskega organa o pritožbi v postopku pred Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS

Franci Krivec, 16.2.2017

Delovna razmerja

Franci Krivec, Pravna praksa, 6/2017Pred kratkim sem bil kot pritožnik udeležen v postopku pred Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS (v nadaljevanju: Komisija). Pritožil sem se zoper sklep tedanjega delodajalca (okrožno sodišče). Glede pritožbe je najprej skladno s Poslovnikom o delu Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS (v nadaljevanju: poslovnik) mnenje podal prvostopenjski organ. V mnenju je prvostopenjski organ obširneje utemeljil svojo odločitev iz izpodbijanega sklepa. Kljub temu da poslovnik tega ne določa, mi je prvostopenjski organ to mnenje vročil v vednost. Na to mnenje sem v roku dveh dni podal odgovor in ga poslal Komisiji. Komisija se do mojih navedb v odgovoru na mnenje ni opredelila, nasprotno, izrecno je zapisala, da so te navedbe neupoštevne, ker so bile podane po izteku pritožbenega roka. Takšno stališče in na splošno praksa Komisije, po kateri se pritožnikom jemljejo pravice do izjave o mnenju prvostopenjskega organa, je po mojem mnenju nezakonita in protiustavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu

mag. Suzana Pisnik, 16.2.2017

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 6/2017Delo na domu se zaradi hitrega razvoja telekomunikacijske in informacijske tehnologije čedalje bolj uveljavlja tako v razvitem svetu kot tudi v državah razvoja in postaja čedalje pomembnejša alternativa klasičnemu delu na delovnem mestu. To pa zaradi tega, ker živimo v tehnološko-informacijski družbi, v kateri sta čas in denar najpomembnejša dejavnika vsakega delodajalca. Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu daje delodajalcu določene finančne in druge ugodnosti, seveda pa so na drugi strani tudi negativne posledice te pogodbe, ki jih bom podrobneje opredelila v nadaljevanju. V skladu z 68. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) se kot delo na domu šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Sorazmerni del letnega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.2.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2016Bliža se 31. marec, skrajni rok, do katerega mora delodajalec delavca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Čeprav imajo delodajalci pri odmeri letnega dopusta, še zlasti v primerih, ko delavec pri njih ni zaposlen celo koledarsko leto, nemalokrat veliko težav in dilem, pa se bomo tokrat osredotočili le na pravilno izračunavanje sorazmernega dela letnega dopusta. Ker sta letni dopust in regres povezani kategoriji, veljajo glede izračunavanja sorazmernega dela letnega dopusta in regresa enaka pravila. Toliko kot delavcu pripada letnega dopusta, mu pripada tudi regresa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Plača na podlagi delovne uspešnosti

Miha Šercer, 11.2.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 6/2016Delodajalec v kovinski industriji ni pridobil soglasja sveta delavcev k splošnemu aktu, s katerim je določil kriterije za del plače iz naslova uspešnosti delavca. Nekaj časa je delodajalec uporabljal navedeni splošni akt. Nato je vsem delavcem ponudil sklenitev aneksov k pogodbi o zaposlitvi, s katerimi so se dogovorili kriteriji in merila za del plače iz naslova delovne uspešnosti. Delavcem, ki so tak aneks podpisali, je ta del plače izplačeval, preostalim delavcem ničesar in jih tudi ni ocenjeval. Kriteriji in merila so za svet delavcev sporni predvsem zato, ker je izplačilo dela plače iz naslova uspešnosti delavca odvisno od poslovne uspešnosti. Del plače iz naslova uspešnosti se namreč določi v deležu od dobička iz poslovanja, in ne od osnovne plače delavca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Dodatni dnevi dopusta za otroke

dr. Nana Weber, 12.2.2015

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 6/2015Smo zavod. Pogodbe o zaposlitvi imamo sklenjene na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost in subsidiarno Kolektivne pogodbe za negospodarsko dejavnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Omejitev števila dni letnega dopusta po ZUJF

mag. Nataša Belopavlovič, 14.2.2013

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 6/2013Javni socialnovarstveni zavod je dolžan upoštevati pri določitvi dopusta za leto 2013 zakonodajo s področja delovnih razmerij, Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter notranji akt zavoda. ZUJF v 187. členu določa, da zaposlenim od 1. januarja 2013 dalje pripada iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih meril največ 35 dni letnega dopusta. Javnim uslužbencem se lahko določi največ 15 dodatnih dni letnega dopusta za posebne pogoje dela, upoštevaje kriterije in višine, določene v zakonih, podzakonskih predpisih, splošnih aktih in kolektivnih pogodbah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Obveznost sočasnosti odpovedi stare in ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi

Aleš Kaluža, 14.2.2013

Delovna razmerja

Aleš Kaluža, Pravna praksa, 6/2013V turbulentnih poslovnih razmerah današnjega časa so delodajalci prisiljeni nenehno nadzorovati stroške poslovanja in število delavcev, ki jih zaposlujejo. Ne glede na razmeroma tog sistem odpuščanja delavcev se delodajalci lahko znajdejo v položaju, ko v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delavca ni bilo dela, se pa obseg dela poveča znotraj odpovednega roka ali pa ponovni izračuni delodajalcu pokažejo, da je delavca ceneje obdržati na drugem ustreznem delovnem mestu, kot pa mu izplačati odpravnino. V teh primerih je za delavčevo odločitev ključna časovna točka, od katere dalje sme zavrniti ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi brez izgube pravice do odpravnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

Pridobivanje podatkov o popoldanskem s. p. zaposlenega

mag. Katarina Krapež, 12.2.2009

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 6/2009Delavec je ustanovil popoldanski s. p., katerega glavna dejavnost je povsem drugačna kot glavna dejavnost podjetja, v katerem je zaposlen. Za to je izvedel njegov nadrejeni in od delavca zahteval, naj napiše uradno vlogo, v kateri mora navesti vse dejavnosti popoldanskega s. p. in tudi osebne razlog...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

Dedovanje sredstev v okviru PDPZ

Darja Golob-Koritnik, 12.2.2009

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Darja Golob-Koritnik, Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 6/2009 • Kako je z dedovanjem sredstev, privarčevanih v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (kdo in kdaj lahko deduje ter kako je z obdavčitvijo)? Če oseba, ki je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovana, umre pred uveljavitvijo pravice do dodatne starostne pokojnine (rente) ali...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

Nadomestilo za čas vožnje k naročnikom storitev delodajalca

dr. Darja Senčur-Peček, 12.2.2009

Delovna razmerja

dr. Darja Senčur-Peček, dr. Darja Senčur-Peček, Pravna praksa, 6/2009 Delavec opravlja svoje delo po pogodbi o zaposlitvi tako na sedežu družbe delodajalca kot tudi na sedežu strank, ki so naročniki opravljanja storitve. V pogodbi o zaposlitvi je določeno, da je kraj opravljanja dela delavca na sedežu družbe, v skladu s potrebami delovnega procesa pa bo delavec oprav...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

Ključni problem nagrajevanja

mag. Robert Kleindienst, 12.2.2009

Delovna razmerja

mag. Robert Kleindienst, mag. Robert Kleindienst, Pravna praksa, 6/2009V svojih prispevkih sem že nekajkrat zavzel kritično stališče do sistemov nagrajevanja zaposlenih v finančni industriji po svetu, ki spodbujajo moralni hazard. Menim, da pri tem niso problematične višine nagrad, temveč način njihovega izračuna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄6

(Od)rešitev je v znanju

Avtor ni naveden, 15.2.2007

Delovna razmerja

, Pravna praksa, 6/2007Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je v pogovoru za STA povedala, da je v okviru reforme trga dela prednostna naloga ministrstva sprejetje novele Zakona o delovnih razmerjih, spreminjala pa se bo tudi družinska zakonodaja. Na področju delovnega prava bo novost uvajanje ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄6

Socialno partnerstvo in fleksibilnost trga delovne sile

dr. Drago Mežnar, 15.2.2007

Delovna razmerja, PROST PRETOK DELOVNE SILE IN SOCIALNA POLITIKA

dr. Drago Mežnar, Pravna praksa, 6/2007dr. pravnih znanosti, izredni profesor na Univerzi v Mariboru, direktor Inštituta za delovna razmerja v Ljubljani V zvezi z uresničevanjem Lizbonske strategije in našimi gospodarskimi reformami je veliko govora o fleksibilnosti/mobilnosti trga delovne sile. Kaj razumemo pod tem pojmom, je gle...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄6

Svobodnjaki, koncesionarji in javno fevdalno zdravstvo

Iztok Starc, 15.2.2007

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Iztok Starc, Pravna praksa, 6/2007univ. dipl. pravnik, direktor OE Krško, ZZZS V fevdalnem obdobju so na Slovenskem svobodnjaki predstavljali družbeni sloj, ki je bil pravno svoboden (ne glede na politično ali gospodarsko svobodo), svobodnjak kmet pa je imel lasten svoboden agrarni obrat. Od 16. stoletja so ta družbeni sloj p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄6

Starostna pokojnina – zavarovalna doba s povečanjem

Peter Pogačar, 16.2.2006

Uprava, Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Peter Pogačar, Pravna praksa, 6/2006Zakon o policiji v 87. členu določa pogoje za upokojitev. Zaposleni na ministrstvu za pravosodje so se pred uveljavitvijo ZPIZ upokojevali po enakih pogojih, kot jih določa zakon o policiji. Gre za primer delavca, ki bo letos izpolnil starost 48 let in 33 let pokojninske dobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄6

Osnova za plačilo prispevkov za dokup zavarovalne dobe

Jože Kuhelj, 16.2.2006

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Jože Kuhelj, Pravna praksa, 6/2006Kaj je osnova za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za vštetje do- ali podiplomskega študija v zavarovalno dobo zavarovanca, ki je kot delovni invalid upravičen tudi do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu? Po prvem odstavku 221. člena zakona o pokojnins...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄6

Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela

mag. Nataša Belopavlovič, 16.2.2006

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 6/2006Menimo, da je delodajalec dolžan delavcu plačevati prevoz na delo z naslova, kjer stanuje oziroma od koder se vozi na delo, in ne z naslova stalnega prebivališča. • Ali delodajalec pravilno razume razlago, da delavcu ne pripada prevoz na delo, če je oddaljen od delovnega mesta do 1 km? V skladu ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄6

Diskriminacija pri zaposlovanju na podlagi starosti

Jasmina Cigrovski, 16.2.2006

Človekove pravice, Delovna razmerja

Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 6/2006W. Mangold proti R. Helm (C-144/04, 22. 11. 2005) Delovno sodišče v Münchnu se je obrnilo na Sodišče ES z več vprašanji glede razlage direktive 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. Vprašanja so se nanašala na spor o zaposlovanju za krajši delovni čas od polnega ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄6

DELAVNICA: Delovna razmerja in sodna praksa

Gašper Adamič, 17.2.2005

Sodišča, Delovna razmerja

Gašper Adamič, Pravna praksa, 6/2005Inštitut za delovna razmerja in socialno varnost pri PF Univerze v Mariboru in Inštitut za delo pri PF Univerze v Ljubljani sta organizirala tradicionalno januarsko strokovno delavnico v Radencih Delovna razmerja in sodna praksa s podnaslovom »povezujemo teorijo s prakso«. Namen strokovne delavnice ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄6

Preračun presežka ur ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi

dr. Martina Šetinc-Tekavc, 17.2.2005

Delovna razmerja

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 6/2005Pogodba o zaposlitvi je prenehala veljati zaradi smrti delavca. Na dan prenehanja pogodbe o zaposlitvi je imel delavec 500 ur presežka, ki bi jih v primeru nadaljevanja delovnega razmerja izkoristil kot proste ure. Delavčeva vdova zahteva od delodajalca, da obračuna te presežne ure kot nadure. * Al...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 6

Leto objave

2020(2) 2018(3) 2017(2) 2016(2)
2015(1) 2013(2) 2009(4) 2007(3)
2006(4) 2005(4) 2004(7) 2002(4)
2001(5) 1999(5) 1998(12) 1997(7)
1996(7) 1995(10) 1994(1) 1991(8)

Področja

< Vsi 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 9.1. DELOVNA RAZMERJA, PLAČE IN NADOMESTILA 9.2. KOLEKTIVNE POGODBE 9.3. SINDIKATI 9.4. ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST 9.6. ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 9.7. SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 9.8. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtorji

A B C ĆČD ĐEFG HIJK LM N OP QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov