O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 43)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

10 let Lizbonske pogodbe - pogled v prihodnost

Urša Ravnikar Šurk, 13.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 6/2020Nova univerza je 12. decembra na Mestnem trgu v Ljubljani organizirala drugi Akademski forum v obeležitev 10. obletnice uveljavitve Lizbonske pogodbe. Akademski forum je potekal v okviru raziskovalnega projekta na temo "Integralna teorija prihodnosti EU". Na forumu so ocenili močnejše in šibke plati pogodbe ter naslovili njeno sposobnost odzivanja na aktualne izzive EU. Na okrogli mizi so razpravljali o preteklosti in začetni problematiki uskladitve in sprejema pogodbe, sledil je pogovor o trenutnem stanju, na koncu pa neizogibno vprašanje o prihodnosti pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Evropa

Patricij Maček, 13.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 6/2020 Ponedeljek, 3. 2. Poljsko pravosodje. Sodni svet v Sloveniji je v zvezi s stanjem poljskega pravosodja podal izjavo za javnost, v kateri je zapisal: "Neodvisnost sodstva v državah članicah Evropske unije (EU) je nujen pogoj za medsebojno zaupanje med sodniki držav člani
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Povezava med pravom Evropske unije in mednarodnimi pogodbami, ki določajo državne meje

Martin Hrup, 13.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Splošni državni akti, simboli in prazniki

Martin Hrup, Pravna praksa, 6/2020Julija 2018 je Republika Slovenija na podlagi določb 259. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) vložila tožbo proti Republiki Hrvaški pred Sodiščem (EU) z zahtevo, da to ugotovi, da Hrvaška ni izpolnila obveznosti po pravu EU. Tožba Slovenije je sledila predhodni fazi, v kateri je Evropska komisija kot "varuh pogodb" opravila postopek ugotavljanja neizpolnjevanja obveznosti, vendar ni izkoristila svoje možnosti, da sama vloži tožbo proti Hrvaški, in se o zadevi ni izrekla. Slovenija je zato sama, kot ji dopušča PDEU, vložila tožbo na Sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Izjava Sodnega sveta v zvezi z nekaterimi medijskimi objavami o postopku oblikovanja mnenja za kandidate za Splošno sodišče EU

Avtor ni naveden, 13.2.2020

Sodišča, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2020Sodni svet ugotavlja, da v medijih dva kandidata, dr. Saša Sever in dr. Anže Erbežnik, ki ju Sodni svet ni podprl kot najprimernejša kandidata za mesto sodnice ali sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, brez argumentov širita dvome o zakonitosti in pravilnosti postopka oblikovanja mnenja o kandidatih za dve mesti kandidatk ali kandidatov za sodnici ali sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu, ki ga je Sodni svet na podlagi prvega odstavka 6. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (ZPKSMS) soglasno sprejel na 29. seji 7. 11. 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Spoštovanje vrednot EU: primera Poljske in Madžarske

Klemen Drnovšek, 13.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 6/2020Na PF Univerze v Mariboru je bil 18. decembra 2019 v soorganizaciji Slovenskega društva za evropsko pravo in Pravniškega društva v Mariboru organiziran dogodek na temo sodobnih izzivov demokracije in pravne države v Evropski uniji. Na dogodku je predavala dr. Maja Brkan, izredna profesorica za pravo Evropske unije na pravni fakulteti Univerze v Maastrichtu na Nizozemskem. Dr. Maja Brkan je magistrski študij končala na Univerzi v New Yorku, doktorirala pa na ljubljanski pravni fakulteti. Pred akademsko kariero pa je izkušnje pridobivala na Sodišču EU v Luksemburgu kot pravna svetovalka v kabinetu generalne pravobranilke Verice Trstenjak in sodnika Marka Ilešiča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Evropa

Patricij Maček, 15.2.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 6/2018 Torek, 30. 1. Kakovost zraka. Evropska komisija (EK) je v Bruslju gostila srečanje z ministri devetih držav Evropske unije (EU), da bi poiskali rešitve za onesnaževanje zraka v EU. Proti zadevnim devetim državam, tj. Češki, Nemčiji, Španiji, Franciji, Italiji, Madžarski
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Evropa

Patricij Maček, 16.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 6/2017 Torek, 7. 2. Spodbuda naložb. Naložbeni načrt za Evropo naj bi do zdaj spodbudil že za več kot 168 milijard evrov naložb in tako presegel polovico od 315 milijard evrov skupnih naložb, predvidenih ob uvedbi načrta leta 2015. Podatke je prejšnji teden predstavila Evropsk
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Rezidenti države pogodbenice

Avtor ni naveden, 16.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2017V nadaljevanju objavljamo uvodna, nova in dopolnjena vprašanja in odgovore, ki jih je v objavila Finančna uprava RS. Pojasnjujejo pravila presoje davčnega statusa rezidenta, ki zapusti Slovenijo v skladu z določili Zakona o dohodnini (ZDoh-2), in ugotavljanje rezidentskega statusa tujih fizičnih oseb, ki so zaposlene pri slovenskem delodajalcu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Kreditne pogodbe - kdaj je izguba pravice do obresti in stroškov kredita dopustna sankcija po pravu EU?

Zoran Skubic, 16.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6/2017Pravniki povečini nismo vrhunski finančni strokovnjaki, čeprav se na monetarno plat življenja že po sami naravi profesije praviloma spoznamo precej bolj od povprečnega potrošnika. Pa še nam so določene specifike sklepanja - in metodologij obračunavanja - kreditnih pogodb tako blizu (daleč) kot kaka zakotna vas v Španiji. Zato niti ne preseneča zmeda, ki grabi marsikaterega potrošnika ob sklepanju tovrstnih pogodb, predvsem ko je na vrsti dilema, kakšne bodo pravzaprav njegove pogodbene obveznosti vsak mesec. Pri tem so lahko ključnega pomena določbe direktive o potrošniških kreditnih pogodbah, predvsem pa pripadajoča sodna praksa Sodišča (EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Vezanost javnega naročnika na določila lastne razpisne dokumentacije

dr. Klemen Pohar, 16.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 6/2017V postopkih javnega naročanja so razpisne dokumentacije običajno obsežne, njihovih določil pa ni mogoče premisliti v luči vseh mogočih bodočih situacij. Nemalokrat se tako zgodi, da naročnik v razpisno dokumentacijo vključi določilo, čeprav se vseh implikacij ob njegovem zapisu niti ne zaveda, vendar pa tudi tako določilo ne glede na naročnikovo voljo (oziroma njeno odsotnost) velja, ponudniki pa vanj zaupajo. Prav zaradi tega naročniki po poteku roka za oddajo ponudb ne smejo več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije, vendar pa se v mnoštvu raznolikih življenjskih primerov včasih postavi vprašanje, ali morda tehtanje med nasprotujočimi si načeli javnega naročanja ne narekuje česa drugega. V predstavljeni zadevi je Sodišče EU presojalo vezanost naročnika na določila razpisne dokumentacije, in sicer s tehtanjem med načeli transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov ter načelom sorazmernosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 16.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Toni Tovornik, Pravna praksa, 6/2017Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Evropa

Irena Vovk, 11.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 6/2016 Torek, 2. 2. Delo na črno.Evropski parlament je sprejel osnutek zakonodaje o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu. Delo na črno v Evropi predstavlja tudi do 18 odstotkov BDP. Dolgoročni cilj platforme pa j
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Prikrit nadzor mobilnih telekomunikacij

dr. Aleš Završnik, 11.2.2016

Varstvo človekovih pravic

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 6/2016Državna varnost je pomensko zelo odprt pojem, a od njegove vsebine je odvisna razmejitev pristojnosti med varnostnimi in obveščevalnimi organi, ki se načeloma osredotočajo na notranje oziroma zunanje grožnje. Pojmovna nedoločnost nudi izjemne priložnosti za zaščito človekovih pravic, a hrbtna stran te skrbi so možnosti za prikrite zlorabe oblasti. Pristojnost prikritega nadzora mobilnih komunikacij obveščevalnih in varnostnih organov je presojal veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Zakharov proti Rusiji in 4. decembra 2015 soglasno sprejel odločitev, da je prišlo do kršitve pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Kaj prinaša novi carinski zakonik Unije

Mina Kržišnik, 11.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Mina Kržišnik, Pravna praksa, 6/2016Uvaja se nov Carinski zakonik Unije (UCC), ki bo prinesel številne spremembe na področju blagovne menjave med EU in državami oziroma ozemlji zunaj carinskega območja Unije. Sprememba zakonika je bila po mnenju Evropskega sveta in parlamenta potrebna zaradi večje jasnosti, zaradi razvoja prava in zaradi nujnosti prilagoditve pravil njihovi lažji uporabi. S 1. majem 2016 bodo tako začela veljati nova pravila, ki bodo skrajšala, poenostavila in standardizirala carinske postopke, prav tako pa bodo uveljavljeni tudi postopki in pravila za zagotavljanje izvajanja carinske tarife ter usklajene določbe o pobiranju uvoznih dajatev. Poglejmo si nekaj najpomembnejših novosti novega Carinskega zakonika Unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Izvršitev denarne kazni, zagrožene v tuji sodni odločbi o pravici do stikov

dr. Judita Dolžan, 11.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 6/2016Sodišče EU je moralo odločiti o tem, ali čezmejna izvršitev denarne kazni, ki je bila naložena z odločbo o pravici do stikov, izdano v drugi državi članici, spada v področje t. i. Uredbe Bruselj I ali v področje t. i. Uredbe Bruselj IIa. V konkretnem primeru je namreč belgijsko sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje o razvezi, izdalo sklep o varstvu in vzgoji otrok in pravici do stikov ter preživnini za mladoletna otroka. V navedenem sklepu je za primer onemogočanja stikov določilo tudi denarno kazen za vsak dan onemogočanja stikov. Pritožnik Bohez je zaradi domnevnega nespoštovanja odločbe o stikih pred finskim sodiščem zahteval izplačilo zagrožene denarne kazni oziroma predlagal potrditev izvršljivosti navedenega sklepa. Pri tem je svoj predlog utemeljeval s tem, da gre za izterjavo zapadle denarne terjatve, zaradi česar bi se morala uporabiti Uredba Bruselj I. Ingrid Wiertz je temu ugovarjala, saj belgijsko sodišče ni dokončno potrdilo njene obveznosti plačila denarne kazni, zaradi česar naj sklep sploh ne bi bil izvršljiv.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Od Grexita do Brexita

dr. Janja Hojnik, 11.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 6/2016Kot da grožnje z razpadom EU ob evrski in begunski krizi, iz katerih se EU ni še niti približno izkopala, ne bi bile dovolj, je svoj lonček pristavila še Velika Britanija. V tem primeru ne gre za grožnje po prisilni izključitvi države članice EU, ki smo jim bili priča v grškem primeru (tako v povezavi z evrom kot tudi s schengnom), temveč za povsem nasprotno situacijo, ko država članica zahteva ohlapnejšo povezavo s preostalimi državami članicami od dosedanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Pomembnost neposrednega zaslišanja obremenilne priče

Nika Skvarča, 11.2.2016

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 6/2016Na Spodnjem Saškem je bil tisti februarski večer še posebej leden. V majhnem in zatohlem stanovanju sta si prostitutki ravno prižgali cigareti, ko je nekdo potrkal na vrata. Njuna pogleda sta se srečala, iščoč odgovor, h kateri od njiju je stranka prišla. Vendar odgovora ni bilo razbrati. Črnolaska je v pepelnik, prenapolnjen s cigaretnimi ogorki, ugasnila cigareto, si nadela svileno haljo modrikaste barve in med zavezovanjem pasu odkorakala proti vratom. Ko jih je odklenila, sta na vratih stala dva mlajša moška. Še preden ju je sploh dobro pogledala, že je na svojem vratu začutila hladno rezilo noža. Onemela je in z očmi iskala pomoč svoje sostanovalke, ki pa se je podvizala skočiti čez balkon. Drugi moški je stekel za njo, a je kmalu obupal. Medtem pa je prvi z nožem črnolaski velel, naj mu izroči ves denar. Izplenil je 550 evrov, njen mobilni telefon in nepogrešljivi stacionarni telefon, ki je ves prašen in zanemarjen po vsej verjetnosti moledoval: "Vzemi me s seboj!" Bogati izplen ga je stal devet let in šest mesecev zaporne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Povrnitev nepremoženjske škode

Neža Kompare, 11.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Kompare, Pravna praksa, 6/2016V primeru prometne nesreče je njen storilec drugim udeležencem v prometni nesreči dolžan povrniti nastalo premoženjsko in nepremoženjsko škodo, tj. odškodnino za povzročene poškodbe. Ko je povzročitelj nesreče neznano vozilo, izplača odmerjeno odškodnino jamstveni sklad za žrtve prometnih nesreč, višina odškodnine pa se spreminja glede na posledice prometne nesreče. Ker pa taka škoda ni v vseh evropskih pravnih redih enako priznana, se pojavlja dilema glede uporabe materialnega prava. Sodišče je pred kratkim odločalo prav o tem. Katero pravo naj se torej uporabi v primeru mednarodnih zahtevkov za povrnitev nepremoženjske škode, nastale kot posledica prometne nesreče s smrtnim izidom, ki jo je povzročilo neznano vozilo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 11.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 6/2016Sodišče EU Sodbe Sodišča 14. januar Vstavi izbrisano tabelo Sodbe Splošnega sodišča 2. februar Vstavi izbrisano tabelo
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Pošteno delo odvetnikov po pravu EU

Zoran Skubic, 12.2.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Odvetništvo in notariat

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6/2015Potrošniki s(m)o najštevilčnejši segment prebivalstva in s tem tudi ključni gradnik notranjega trga v EU. Zato je na tem področju zagotavljanje visoke ravni varstva pripadajočih pravic še toliko bolj pomembno. A kaj, ko gre pri potrošnikih hkrati tudi za najbolj interesno razpršeno družbeno skupino, kar je najbolj očitno prav pri uveljavljanju teh pravic v praksi. Včasih se nam namreč ne da niti vrniti očitno defektnega blaga v trgovino, kaj šele sodno uveljavljati pripadajočih zahtevkov. Morda je pa problem tudi v tem, da se v nekaterih položajih preprosto ne zavemo, da gre za situacije, ki so predmet varstva pravic potrošnikov. Sodišče (EU) je tako v eni svojih nedavnih sodb posebej poudarilo, da so predmet prava varstva potrošnikov - zlasti pa Direktive o nedovoljenih pogojih - izrecno tudi storitve pravnega zastopanja in svetovanja, ki jih izvršujejo odvetniki kot pravni strokovnjaki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Ničnost nepoštenih pogodbenih pogojev

Igor Vuksanović, 12.2.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obligacije

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 6/2015Kje so že časi, ko so tudi slovenske banke množično ponujale stanovanjske kredite v švicarskih frankih? Problematika teh kreditov je spet v središču javne pozornosti, saj je švicarska centralna banka prejšnji mesec nehala ohranjati tečaj franka pri meji 1,20 franka za en evro. Sodišče EU je odgovorilo na predhodna vprašanja v pravdi med madžarsko banko in kreditojemalcema, ki sta pri tej banki najela hipotekarno posojilo z ročnostjo 25 let, nominirano v frankih, plačljivo pa v forintih, določenih za vsak mesečni obrok glavnice in obresti po prodajnem menjalnem tečaju banke za frank, veljavnem dan pred zapadlostjo obroka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Odvzem nepremičnine, pridobljene iz izkupička preprodaje prepovedanih drog, je zakonit

Marina Markežič, 12.2.2015

Varstvo človekovih pravic

Marina Markežič, Pravna praksa, 6/2015Aktualnosti predstavljene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ni mogoče oporekati, tudi v Sloveniji. Prva pravdna zadeva na podlagi tožbe po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) je v Sloveniji postala pravnomočna novembra 2014, izdanih je bilo tudi nekaj drugih odločitev. ESČP je 27. novembra 2014 izdalo sodbo, s katero je odločalo o zakonitosti odvzema nepremičnine, ki je bila last in prebivališče tožnikov, vendar je bila, po ugotovitvah nacionalnih sodišč, pridobljena od izkupička preprodaje prepovedanih drog s strani njunega sina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 12.2.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 6/2015Luksemburška kronika
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Evropa

Irena Vovk, 12.2.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 6/2015 Torek, 3. februar Industrijski proizvodi. V primerjavi z novembrom so se decembra lani cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih tako v evrskem območju kot tudi v vsej EU znižale za en odstotek. V primerjavi z decembrom 2013 so se cene industrijskih proizvodov pri pro
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

EUekspres

Irena Vovk, 14.2.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 6/2013(www.euekspres.eu) Jezik: slovenščina Tip: samostojna spletna stran Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: sledite jim lahko na Facebooku in Twitterju, tedenske e-novice, video, foto in avdio arhiv, javna posvetovanja Povezava z uporabniki: vsi kontaktni p
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 6

Leto objave

2020(5) 2018(1) 2017(5) 2016(8)
2015(5) 2013(7) 2009(9) 2007(2)
1997(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

AB C ĆČD ĐEFGH IJ K LM NOP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov