O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 40)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Pravica do zasebnosti - poseg v komunikacijsko zasebnost - ukrep pridobivanja podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju

Avtor ni naveden, 2.2.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2012ZKP - 18., 83., 143., 149.b, in 221. člen ter 1. točka prvega odstavka 150. člena Ukrep pridobivanja podatkov o prenosu v elektronskem komuniciranju, ki je zdaj urejen v 149.b členu ZKP, v času izdaje odredbe sicer ni bil izrecno urejen, vendar ni mogoče reči, da zbiranje podatkov o telefonskih klicih ni bilo dopustno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Dodatni dnevi dopusta za invalide

mag. Nataša Belopavlovič, 2.2.2012

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 4/2012ZDR v drugem odstavku 159. člena določa primere posebnih okoliščin, na podlagi katerih delavcu pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta. Do tega so upravičeni starejši delavci, invalidi, delavci z najmanj 60-odstotno telesno okvaro itd. Gre za najmanj tri dneve dodatnega letnega dopusta. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v tretji alineji 4. točke 47. člena določa, da se delavcu invalidu II. in III. kategorije poveča letni dopust za en dan; peta alineja 4. točke 47. člena pa določa, da se delovnemu invalidu in delavcu z najmanj 60-odstotno telesno okvaro poveča letni dopust za pet dni. • Ali je ta ločitev smiselna oziroma ali ne gre dejansko v obeh primerih za delovne invalide, kot jih opredeljuje Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)? • Koliko dni dopusta pripada invalidom II. in III. kategorije (tri ali pet dni)? Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

KZ-1B prinaša temeljite spremembe na področju mednarodnih hudodelstev

mag. Marko Rakovec, 2.2.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Marko Rakovec, Pravna praksa, 4/2012ZadZadnje spremembe v slovenski kazenski zakonodaji, ki jih vnaša najnovejša novela Kazenskega zakonika (KZ-1B), prinašajo tudi nekaj pomembnih novosti v odnosu do mednarodnega prava. V tem prispevku se bom osredotočil na spremembe, ki se nanašajo na mednarodna hudodelstva (agresija, vojna hudodelstva in piratstvo). KZ-1B je namreč spremenil 11., 13. in 14. člen, ki slovenskim sodiščem dajejo eksteritorialno jurisdikcijo za določena kazniva dejanja oziroma jurisdikcijo po univerzalnem načelu. Nadalje je bil kazenski zakonik spremenjen v določbah glede vojnih hudodelstev (102. člen) in agresije (103. člen), saj so bile te leta 2010 na prvi pregledni konferenci Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) spremenjene. Deloma je bila spremenjena tudi določba glede piratstva, ki je zdaj usklajena s Konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu (374. člen). Ob tem pa velja omeniti, da je bil sprejet tudi nov 374.a člen glede kršitev omejevalnih ukrepov s strani mednarodnih institucij (t. i. sankcije). jnovejše spremembe kazenske zakonodaje prinašajo precej pomembnih novosti, ki bi lahko pred slovenska sodišča pripeljale primere, s katerimi se ta do zdaj še niso soočila. Na uveljavitev sprememb se velja skrbno pripraviti. Kaj torej konkretno prinašajo te spremembe? Jurisdikcija - univerzalno načelo
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - tožba zaradi opustitve procesnega dejanja

Avtor ni naveden, 2.2.2012

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2012Izpodbijajo se lahko tudi opustitve procesnih dejanj. Tožbe, s katero se izpodbija opustitev tega procesnega dejanja, ni mogoče zavreči z utemeljitvijo, da procesnega dejanja zaradi zamujenega roka ni mogoče več opraviti - prav pridobitev ponovne pravice opraviti procesno dejanje kljub zamudi roka je cilj, ki ga izpodbojna tožba v tem primeru zasleduje. Tožnik mora v tožbi, s katero izpodbija opustitev procesnega dejanja, s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi se z opravo tega dejanja lahko izognil določeni materialni obveznosti oziroma bi lahko pridobil kakšno materialno korist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Varovanje uslužbencev pred šikaniranjem, grožnjami in postopki pred sodišči v zvezi z izvrševanjem javnih nalog

Brigita Rajšter Vranović, 2.2.2012

Delovna razmerja

Brigita Rajšter-Vranović, Pravna praksa, 4/2012V javnem sektorju se občasno pojavljajo ravnanja strank, ki za zaposlene pomenijo šikaniranje ali grožnje, in druga podobna dejanja, ki ogrožajo opravljanje dela. • Ali mora delodajalec te zaposlene zaščiti in kako? Delodajalci v javnem sektorju morajo v
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Pravne dileme na področju zaposlovanja tujcev v državni upravi

Robert Klun, 2.2.2012

Delovna razmerja

Robert Klun, Pravna praksa, 4/2012Konkretna dilema, ali je mogoče v državni upravi na strokovno-tehničnem delovnem mestu zaposliti tujca, s katero sem se soočil pri nedavnem postopku zaposlovanja, in branje članka Zaposlovanje tujcev v javni upravi sta me spodbudila k podrobnejši analizi te problematike. Svoj prispevek sem zato usmeril v vprašanje izpolnjevanja po moji presoji dveh ključnih pogojev za zaposlovanje tujcev v javni upravi, s poudarkom na zaposlovanju v državni upravi, in sicer znanja uradnega jezika, tj. slovenščine, in državljanstva Republike Slovenije. Znanje slovenskega jezika
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Neposreden dostop do zbirk GURS za uradnega cenilca nepremičnin

Irena Vovk, 2.2.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2012Geodetska uprava RS (GURS) je prejela vlogo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, v kateri zahteva računalniški dostop do zbirnih podatkov iz zemljiškega katastra in katastra stavb o lastništvu nepremičnin (podatkov o nepremičninah, ki jih imajo na območju RS v lasti nekatere fizične in pravne osebe). Kot pravno podlago za dostop do varovanih osebnih podatkov iz teh zbirk geodetskih podatkov prek aplikacije PREG (aplikacija omogoča po vnosu dodeljenega gesla le dostop do podatkov iz zbirk geodetskih podatkov v obliki vpogleda in ne omogoča povezovanja zbirk osebnih podatkov, saj se pridobljeni podatki neposredno in brez dodatnih posegov ne morejo vključevati v drugo zbirko osebnih podatkov) vlagatelj navaja 89. člen Zakona o revidiranju (ZRev-2), ki določa, da imajo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti iz 87. člena ZRev-2 pravico do vpogleda v vse organizirane evidence nepremičnin in v zemljiško knjigo na enak način kot subjekti, ki izkažejo pravni interes. Ali je torej 89. člen ZRev-2 zadostna pravna podlaga? Člen 89 ZRev-2 ne daje pooblaščenim cenilcem nepremičnin zadostne pravne podlage za
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Ureditev začasnih zavarovanj v 43. členu ZPVPJN

Vida Kostanjevec, 2.2.2012

PRORAČUN

Vida Kostanjevec, Pravna praksa, 4/2012V okvir ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) sodi tudi pravica do začasnega sodnega varstva. Eden od vidikov te pravice je zagotovitev ustreznih procesnih zavarovanj, ki preprečujejo, da bi v času postopka pred sodiščem prišlo do ravnanj, ki bi povzročila, da bi sodno varstvo ostalo brez pomena. Med taka zavarovanja sodijo tudi začasne odredbe. To so začasni ukrepi, ki jih na pobudo upravičenca odredi pristojno sodišče z namenom, da se bodisi zavaruje morebitna bodoča izvršba upnikove terjatve (t. i. zavarovalne odredbe) ali pa preprečijo ravnanja, zaradi katerih bi sodno varstvo upnikove terjatve ostalo brez pomena in zaradi katerih bi mu nastala nenadomestljiva škoda (t. i. urejevalne, regulacijske odredbe). V sodnih sporih s področja javnih naročil je bilo zavarovanje z začasnimi odredbami mogoče doseči že pred uveljavitvijo Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), saj so začasne odredbe sicer na splošno, vendar dovolj natančno urejene v 266.-279. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). ZPVPJN zdaj po vzoru nekaterih drugih zakonov (na primer na področju avtorskih pravic ali industrijske lastnine) uvaja specialno ureditev. V tem oziru je zamisel zakonodajalca v skladu z ZIZ, ki v drugem odstavku 1. člena izrecno določa, da lahko vprašanja sodne izvršbe poseben zakon uredi tudi drugače in da se pri taki (specialni) ureditvi glede vseh vprašanj, ki s specialnim zakonom niso posebej urejena, uporabljajo določbe ZIZ. Razlogi za specialno ureditev iz gradiv, ki so bila podlaga za sprejem ZPVPJN, sicer niso
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Odbitek DDV od nabave večnamenskih vozil

Avtor ni naveden, 2.2.2012

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2012V katerih primerih lahko davčni zavezanec odbije DDV od nabave večnamenskih vozil po spremembi 106. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju Pravilnik)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Priznavanje stroškov prispevkov zavarovancev - poslovodnih oseb pri dohodnini in uporaba 41. člena ZDoh-2

Avtor ni naveden, 2.2.2012

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2012Pojasnilo DURS, št. 4251-3123/2011-5, 2. november 2011 • Kakšne so možnosti uporabe 41. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) v zvezi s priznavanja stroškov prispevkov zavarovancev - lastnikov družb, ki so poslovodne oseb
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Prispevki za zavarovance - poslovodne osebe

Avtor ni naveden, 2.2.2012

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2012Pojasnilo DURS, št. 4251-3768/2011-2, 14. december 2011 Davčni zavezance sprašuje o izvajanju pojasnila DURS, št. 4251-2597/2011-3 z dne 23. septembra 2011, ki velja od dneva objave, tj. od 26. septembra 2011. S tem pojasnilom je bilo namreč razveljavljeno
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Dopustnost spremembe pogodbe brez objave javnega razpisa po praksi Sodišča EU

Mužina Aleksij, Žvipelj Marko, 2.2.2012

Upravni postopek in upravne takse, PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, Marko Žvipelj, Pravna praksa, 4/2012V času zaostrenih razmer na gospodarskem trgu precej gospodarskih subjektov (oziroma partnerjev pri joint venture) in njihovih podizvajalcev, ki so s pogodbami prevzeli obveznosti pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj, teh obveznosti iz različnih razlogov niso več sposobni obvladovati oziroma pripravljeni poravnati. Navadno gre za nastop trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti (insolventnost), včasih je razloge za odpoved sodelovanja pri prevzetih obveznostih najti v sporih z naročnikom ali v lastni sferi (na primer s partnerjem ali podizvajalci), drugič pa v trenutku izvajanja del s pogodbo prevzeta dela oziroma storitve nikakor več na ustrezajo pričakovanjem, ki so jih stranke imele pred sklenitvijo pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Testiranje dijakov za športnovzgojni karton

Irena Vovk, 2.2.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2012Ali lahko učitelj preverja gibalne sposobnosti učenca za potrebe načrtovanja pouka brez njegovega soglasja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Stopnja DDV za led - verifikacija odgovora

Avtor ni naveden, 2.2.2012

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2012Pojasnilo DURS, št. 4230-7530/2011, 18. oktober 2011 • Po kateri davčni stopnji je obdavčen led, ki ga davčni zavezanec uporablja za konzerviranje rib? Od dobave ledu, ki ga davčni zavezanec uporabi za konserviranje rib, se na podlagi 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Vsebina PP št.4/2012

Avtor ni naveden, 2.2.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2012stran 3 UVODNIK dr. Zvonko Fišer Zakaj državno tožilstvo ne sme biti pod notranjim ministrstvom stran 6 DELOVNO PRAVO dr. Barbara Kresal Spremembe delovne zakonodaje so nujne stran 7 IZVRŠBA - ODMEV <
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Spremembe delovne zakonodaje so nujne

dr. Barbara Kresal, 2.2.2012

Delovna razmerja

dr. Barbara Kresal, Pravna praksa, 4/2012Vlada se je 19. januarja letos seznanila z informacijo o bistvenih predlogih in področjih sprememb Zakona o delovnih razmerjih in naložila Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da pripravi besedilo zakonskih sprememb. Med drugim je bilo v tej informaciji izpostavljeno, da za slovensko gospodarstvo že več let velja ocena, da ni dovolj konkurenčno, da so stroški dela previsoki in da je trg dela preveč tog, k čemur "prispevata veljavni sistem davkov in prispevkov ter sistem kolektivnih pogajanj, v določeni meri pa tudi veljavni Zakon o delovnih razmerjih". Menim, da so spremembe delovne zakonodaje nujne. Zakon o delovnih razmerjih je sicer v izhodiščih in glede mnogih rešitev dober zakon, ureditev nekaterih institutov pa se je izkazala za neustrezno in neučinkovito, na kar stroka opozarja že več let, in nudi tudi zelo jasne predloge za izboljšanje. Upati je, da bo v postopek priprave predloga sprememb Zakona o delovnih razmerjih, in sicer v vseh fazah, poleg socialnih partnerjev čim bolj vključena tudi stroka in da bodo čim bolj upoštevana strokovna stališča. Naj opozorim, da ocene glede (ne)fleksibilnosti slovenskega trga dela sploh niso tako
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Evropski trendi pri urejanju prodaje na kratko

Luka Bernard, 2.2.2012

Obligacije

Luka Bernard, Pravna praksa, 4/2012Ob začetku finančne in gospodarske krize se je začelo iskanje vzrokov za njun nastanek. Veliko jih je usmerjenih v stanje na trgu vrednostnih papirjev, na katerem je ena od oblik trgovanja tudi t. i. "shortanje", ki se ji v preteklosti na zakonodajni ravni ni namenjalo velike pozornosti, čeprav velja za pogosto poslovno prakso. Poglejmo si temeljne značilnosti prodaj na kratko in nekatere novejše zakonodajne premike v Evropi. Pod pojmom prodaja na kratko (ang. short selling) po navadi razumemo posel, pri
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 2.2.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2012je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26) - veljati začne 17. februarja. 2. Pravilnik o merilih za tr
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 2.2.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/201230. januar - predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Zakaj državno tožilstvo ne sme biti pod notranjim ministrstvom

dr. Zvonko Fišer, 2.2.2012

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 4/2012Zamisel, da se tožilstvo izpod okrilja pravosodja, kjer je bilo od vekomaj, prenese na notranje ministrstvo, je tako abotna, kot se je izrazil eden od kolegov vrhovnih državnih tožilcev, da človek ostane brez besed. Drugi tožilski kolega, ki se je v petek zvečer vrnil z mednarodnega sestanka, poroča, da so ga tuji kolegi nejeverno spraševali, ali se je res zgodilo nekaj tako nezaslišanega. Ali je to res mogoče? Očitno je, če le svoj krempelj pritakne politika, kajti na drugi strani začnejo ugledni pravniki utemeljevati nekaj, česar racionalno ni mogoče obrazložiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Možnosti stranke v primeru pristranskosti sodnika

mag. Urška Grm, 2.2.2012

Civilni sodni postopki

mag. Urška Grm, Pravna praksa, 4/2012V konkretnih pravdah je težko postaviti jasne meje med dopustnimi, nujno potrebnimi in zakonitimi posegi sodnika v pravdni postopek na eni in načelom sodnikove nepristranskosti na drugi strani. Če stranka zaradi ravnanja sodnika pri izvrševanju procesnega vodstva dvomi v njegovo nepristranskost, lahko uveljavlja v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odklonitveni izločitveni razlog, zaradi "preveč odprtega sojenja" pa lahko uveljavlja tudi relativno kršitev določb postopka. Poleg tega je temeljna predpostavka vsake sodne odločbe nepristranskost sodnika (poleg njegove neodvisnosti). Prek tega pa se v sodobni demokratični družbi odraža tudi zaupanje v sodstvo, saj gre za elementarni pogoj za zakonito in pravilno odločanje. Izhodiščno o (ne)pristranskosti sodnika V pravdnem postopku kot temeljni obliki sodnega varstva civilnih pravic odloča sodnik v
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Razpisi

Avtor ni naveden, 2.2.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2012Ur. l. RS, št. 105/11 1. Štipendije za študij državljanov Arabske republike Egipta in Republike Tunizije v Republiki Sloveniji - Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije; rok je določen kot odprti rok prijave in traja do porabe sredstev. Ur. l. RS, št. 4/12 2. Vi
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Vlada RS

Avtor ni naveden, 2.2.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2012Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 170. seji (26. januar 2012) - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku; - mnenje glede dopisa Državnega zbora z dne 19. januarja 2012 v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah, ki
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Človekovo dostojanstvo v izvršbi - omejitev izvršbe glede prejemkov iz delovnega razmerja

Janč Ljubimski, 2.2.2012

Civilni sodni postopki

Janč Ljubimski, Pravna praksa, 4/2012V času trenutne gospodarske krize, ki pretresa celotno družbo, je vse aktualnejše vprašanje preobrata v bolj poštene, zdrave družbene odnose, v katerih bi človekovo dostojanstvo in njegov osebni razvoj dejansko postala temeljno vodilo. Oči povprečnega državljana so v teh časih močno uprte v državo, zaradi neplačevitosti, ki je dosegla neslutene razsežnosti, pa postaja izvršilno sodstvo prva obrambna linija dolžnikov pred posegi v premoženje, s katerim si zagotavljajo svoje preživetje. Za večino so to prejemki iz delovnega razmerja, med njimi tudi povračilo za prehrano in prevoz na delo, na katerega je po stališču sodne prakse dopustno v izvršbi poseči neomejeno. Nazoren prikaz neugodnih učinkov take razlage v članku mag. Sebastjana Kerčmarja v PP, št. 45/2011, me je spodbudil, da se pridružim začeti razpravi, saj menim, da obstajajo tehtni razlogi za (delni) odstop od navedenega stališča. Ko so vse sile v izvršbi usmerjene v uresničevanje načela hitrosti postopka in učinkovitost upnikovega poplačila, se lahko zgodi, da zmanjka prostora za sodnikovo poslanstvo, ki je usmerjeno v varstvo celovitega sistema človekovih pravic, zgrajenega na človekovem dostojanstvu. Prav tak primer bi v naglici odločanja lahko pomenilo golo prepisovanje navedenega stališča v življenjski situaciji, ko delavec prejema plačo v znesku, ki je nižji od (neto) minimalne plače. Kerčmar zastopa stališče, da izvršba na povračila materialnih stroškov delavca v zvezi z
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Evropska ekonomska srebrenica

mag. Robert Kleindienst, 2.2.2012

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Robert Kleindienst, Pravna praksa, 4/2012Še pred nekaj leti je kazalo, da so zaradi procesa globalizacije ekonomske meje med razvitimi državami izbrisane. Evropa se je v zadnjem letu kljub prostemu prehodu blaga in storitev, dela in kapitala ter celo enotni valuti razdelila med pridne (pretežno severnjake) in malopridne (pretežno južnjake), še večji razkorak pa se je pokazal med ZDA in Evropo. Razlika med ZDA in Evropo se najbolj jasno kaže v hitrosti ukrepanja po nastopu
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 4

Leto objave

< Vsi
2012(40)
> Februar(40)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČDĐEF G H IJK L M NOPQR SŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov