O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 30
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 728)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Odvetnik, pravo in družba

mag. Nina Betetto, 7.6.2018

Odvetništvo in notariat

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 22/2018V članku s perspektive sodnice razmišljam o vlogi odvetnika ter o dejstvu in najstvu odvetniškega poklica. Odvetniško poklicno etiko razumem najprej kot zrcalo uporabne etike, torej kot filozofsko kategorijo, ki se ukvarja z moralnimi vprašanji (na primer: ali naj odvetnik, da bi dosegel cilj, ki ga želi njegova stranka, uporabi nemoralna sredstva; ali naj odvetnik spoštuje navodila stranke, ki niso v njeno korist), na makroravni pa kot skupek (ne)zapisanih standardov, ki so ključni za opravljanje odvetniškega poklica in k uresničitvi katerih stremijo člani profesionalnega odvetniškega združenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Koncentracija politične moči in boj proti korupciji v kitajski tradiciji

Staš Janežič, 7.6.2018

Pravoznanstvo, Človekove pravice

Staš Janežič, Pravna praksa, 22/2018Kitajski ljudski kongres je 11. marca 2018 podprl ustavne spremembe, s katerimi sta bili odpravljeni omejitvi števila mandatov za funkciji predsednika in podpredsednika države. S tem je bil položaj aktualnega predsednika Xija Jinpinga - ki hkrati opravlja tudi funkciji generalnega sekretarja Komunistične partije Kitajske in predsednika centralne vojaške komisije - izrazito okrepljen tako na institucionalni ravni kot tudi znotraj vladajoče stranke. Do tradicionalnega spajanja strankarskih in državnih struktur, ki ga z najnovejšimi spremembami na najvišji ravni simbolizira odprava omejitve dveh mandatov za predsednika države kot hkratnega vodje vladajoče stranke, pa je prišlo na še enem pomembnem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Pojasnilo k članku (Ne)pravičnost sojenja na področju avtorski sorodnih pravic

Okrožno sodišče v Ljubljani, 7.6.2018

Intelektualna lastnina

Okrožno sodišče v Ljubljani, Pravna praksa, 22/2018V zvezi s člankom, objavljenim v Pravni praksi št. 20-21/2018 (str. 14-17), z naslovom (Ne)pravičnost sojenja na področju avtorski sorodnih pravic, avtorja Boruta Bernika Bogataja, pojasnjujemo, da sodniki sprejemamo odločitve z obrazložitvami v sodnih od
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Svoboda izražanja in problem oblastnega predpisovanja izrazov za transspolne osebe

dr. Andraž Teršek, 7.6.2018

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 22/2018Polemike glede definicije spola so vse bolj aktualne. Predvsem (teoretično-psihoanalitske) o obstoju in definiranju spola, biološki določenosti spola (klinično-psihološke) in politični korektnosti glede spola (pravno-politične). Pogledi na temo so različni. Nekateri aktivisti, ki so transspolni ali pa se samo identificirajo v smislu spola onkraj spolne bipolarnosti, želijo biti nagovorjeni s t. i. nevtralnimi besedami. Namesto z zaimkom ona ali on si želijo biti naslovljeni v množini (ang. they) oziroma z novimi besedami ze, xu, hir, zim, zer, thon, zhe, ve ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

13 odstotkov manj pritožb zoper občine v letu 2017

Urša Ravnikar Šurk, 7.6.2018

JAVNO OBVEŠČANJE

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 22/2018V primerjavi z letom 2016 je bil v letu 2017 opazen velik napredek pri zmanjšanju števila pritožb zoper občine, a se je povečalo število pritožb zoper delo državnih organov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Brezplačna pridobitev kriptografskih žetonov v okviru izdaje novih kriptografskih žetonov

Avtor ni naveden, 7.6.2018

Davki občanov in dohodnina, ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2018Pojasnilo FURS, 25. maj 2018 To pojasnilo se nanaša na prejeta vprašanja, povezana z obdavčitvijo fizičnih oseb, ki v okviru ponudbe novih žetonov (ang. ICO - initial coin offering) brezplačno pridobijo kriptografske žetone (v nadaljevanju: žetoni). Družba izdajate
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 7.6.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2018 7. junij 1965 - Pravica do zasebnosti Vrhovno sodišče ZDA je v zadevi Griswold v. Connecticut razsodilo, da ameriška ustava ščiti pravico do zasebnosti in je zato zakon, ki prepoveduje uporabo kontracepcije, neustaven. To odločitev in vse poznejše, ki so bile izdane
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Prenehanje veljavnosti Uredbe o okoljski dajatvi

Avtor ni naveden, 7.6.2018

Varstvo okolja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2018Obvestilo FURS,17. maj 2018 V Ur. l. RS, št. 32/18 z dne 11. maja 2018 je objavljena Uredba o prenehanju veljavnosti Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil. Uredba je začela veljati dan po objavi v Uradnem listu RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Algoritmično pravosodje

dr. Aleš Završnik, 7.6.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 22/2018Evropska komisija za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ) si je zadala zahtevno nalogo - pripraviti listino o umetni inteligenci v pravosodnih sistemih (European Charter on the Use of AI in Judicial Systems), ki bo prvi tovrsten akt kakšne mednarodne organizacije. Kako razumeti vlogo umetne inteligence, algoritmov in velikega podatkovja v kazenskem pravu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Slovnično število

dr. Nataša Hribar, 7.6.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 22/2018Najbrž ni prav veliko presenečenje, da današnji kotiček namenjam slovničnemu številu v slovenščini. Pred dnevi je namreč v javnost prišla novica o odločitvi senata Filozofske fakultete v Ljubljani, da bosta odslej v pravnih aktih moški in ženski slovnični spol izenačena. Kaj natančno to pomeni? Naj se navežem kar na del besedila, ki je krožilo po družbenih omrežjih: do zdaj smo v pravnih aktih omenjene fakultete lahko prebrali npr. "Nosilci in izvajalci predmetov na doktorskem študiju so lahko osebe, ki imajo veljaven učiteljski naziv. Docent, izredni profesor ali redni profesor."; odslej pa bomo poleg navedenega lahko prebrali tudi: "Nosilke in izvajalke predmetov na doktorskem študiju so lahko osebe, ki imajo veljaven učiteljski naziv. Docentka, izredna profesorica ali redna profesorica." Ob tem naj poudarim, da se v dokumentih seveda ne bosta uporabljali obe obliki hkrati, temveč enkrat ena, drugič druga. Ne glede na to, ali bodo avtorji v besedilih uporabili moško ali žensko obliko, pa bo ta vedno veljala za oba spola. To pomeni, da bo poimenovanje docent še naprej tako kot do zdaj vključevalo tako moške kot ženske, novost pa je, da bo odslej podobno veljalo tudi za poimenovanje docentka. Seveda zgolj, ko se poimenovanje ne bo nanašalo na konkretno osebo, ampak bo mišljeno kot splošno poimenovanje. Ob tem - tako sem prebrala - naj bi bilo v uvodnem členu vsakega akta zapisano, da se v pravilniku uporabljeni ženski oz. moški slovnični spol nanaša na kateri koli spol.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Pravni napovednik

Patricij Maček, 7.6.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 22/2018Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Dedna izjava o pozneje najdenem premoženju

Ana Krušič Čotar, 7.6.2018

Dedovanje

Ana Krušič-Čotar, Pravna praksa, 22/2018Postopanje sodišča po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, če se najde premoženje, za katero se ni vedelo, da je del zapuščine, ureja Zakon o dedovanju (ZD) v določbi 221. člena, ki opredeljuje pozneje najdeno premoženje. Na prvi pogled jasna določba odpira številna nerešena vprašanja, ki se neizbežno zastavljajo ob poglobljenem preučevanju relevantne sodne prakse. Eno od njih je vprašanje ponovnega pridobivanja oziroma upoštevanja dednih izjav iz predhodno izvedenega zapuščinskega postopka. S prispevkom želim predstaviti svoje stališče in stališča sodne prakse glede tega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Razpisi

Avtor ni naveden, 7.6.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2018 Ur. l. RS, št. 32/18 1. Sodni izvedenci in sodni cenilci - Ministrstvo za pravosodje; rok je 10. junij. Ur. l. RS, št. 35/18 2. Vrhovni sodnik - Vrhovno sodišče Republike Slovenije; rok je 9. junij. 3. Okrožni državni tožilec na Okrožn
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Pravna oseba ni nosilka človekovih pravic in svoboščin

Avtor ni naveden, 7.6.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/20181. Ustavna pritožba Banke Slovenije zoper odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV Kpd 25686/2016 z dne 30. junija 2016, št. IV Kpd 25686/2016 z dne 30. junija 2016, št. IV Kpd 25686/2016 z dne 6. julija 2016 in št. III Kpd 29285/2016 z dne 22. julija 2016 se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Prostorski informacijski sistem

Patricij Maček, 7.6.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 22/2018http://www.pis.gov.si Jezik: slovenščina Tip: spletna stran Ministrstva za okolje in prostor Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: brez Povezava z uporab
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Nepošteni pogoji plačila šolnine

Zoran Skubic, 7.6.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 22/2018Dilema o tem, ali je študij (res) zastonj, je vedno precej aktualna. Dejstvo pa je, da študij vse bolj in bolj - ni zastonj. Stroški, povezani z vsakokratnim študijem, pa če jim uradno rečemo "šolnina" ali ne, so de facto stalnica skoraj vsakega študija, tudi v Sloveniji. Če je od dejstva, da morajo biti določeni stroški, povezani s študijem, vnaprej poravnani, odvisno to, da lahko nato študent koristi pravice (in izpolnjuje dolžnosti), ki izhajajo iz študija, to pomeni, da dejansko plačuje "šolnino". Po drugi strani pa je učinkovito varstvo potrošnikov še vedno sine qua non prava Unije. Acquis communautaire tako v okviru Direktive 93/13 o nedovoljenih pogojih med drugim (interpretativno) določa, da mora nacionalno sodišče, če ima na voljo za to potrebne pravne in dejanske okoliščine, po uradni dolžnosti preizkusiti obstoj nepoštenega pogoja v potrošniški pogodbi. Sodišče (EU) je v enem svojih nedavnih primerov naletelo na dilemo, ali mora domače sodišče pogodbena določila, ki med drugim urejajo tudi poplačilo stroškov, ki so povezani s študijem, po uradni dolžnosti presojati tudi v luči že omenjenih določb Direktive 93/13. Odgovor je (seveda) pritrdilen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 7.6.2018

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 22/2018 Sharia Compliant. A User's Guide to Hacking Islamic Law Rumee Ahmed (Stanford University Press, 2018, 272 strani) Islamski učenjaki so več kot tisočletje skrbeli za dinamičnost šeriatskega prava, da je zadovolje
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Sodno varstvo v postopkih razrešitve

Avtor ni naveden, 7.6.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/20181. člen 20 Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije je bil v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu

mag. Nataša Belopavlovič, 7.6.2018

Delovna razmerja, PRORAČUN

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 22/2018• Zanima nas, katera pravila veljajo v letu 2018 glede prenehanja delovnega razmerja za javne uslužbence, ki so že oziroma bodo letos izpolnili pogoje za starostno upokojitev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Pritiski

Zvjezdan Radonjič, 7.6.2018

Ostalo, Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 22/2018Pravno javnost je treba seznaniti z odločitvijo Sodnega sveta z dne 8. maja 2018, ki se glasi: "Ravnanje sodnika, ki na državnega tožilca izvaja pritisk, da opravi določeno procesno ravnanje v posameznem postopku, ni v skladu s Kodeksom sodniške etike. Sodnik mora spoštovati neodvisnost položaja državnega tožilca kot stranke postopka." Odločitev je sprejeta na seji Komisije za etiko in integriteto, ki je organ v sestavi Sodnega sveta, vendar je pod odločitev podpisan Sodni svet neposredno (med glasovalci sicer ni bilo niti enega kazenskega pravnika, kar pa ne more zmanjšati vpliva in posledic sprejete odločitve). Ker je zadeva, v kateri je sodnik izvajal pritisk na državnega tožilca, pravnomočno zaključena, lahko navedemo ključne momente v zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

A radice mala nascuntur pessima mala

Janez Kranjc, 7.6.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 22/2018Pred seboj imamo latinski rek, katerega avtor in čas nastanka nista znana. Slovensko bi se glasil: Iz slabih korenin zrastejo najslabša jabolka. Podobno sporočilo ima tudi latinski pregovor, ki pravi, da so otroci taki kot starši (Quales parentes, tales (et) liberi).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Če bi lahko še enkrat študiral pravo ...

Patricij Maček, 7.6.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 22/2018Kritika dela sodišč, Vlade, Državnega zbora, Komisije za preprečevanje korupcije, centrov za socialno delo in praktično vseh državnih organov je danes postala nekaj vsakdanjega, običajnega. Tokrat je bila na udaru PF Univerze v Ljubljani. Skupina študentov Zakon pravnik na PF Univerze v Ljubljani je namreč pripravila memorandum, s katerim fakulteti predlaga, naj študentom dopusti uporabo zakonodaje na izpitih (t. i. izpiti open book), kar naj bi omogočilo, da "bodo študentje prava zares razmišljali kot pravniki". Študenti so memorandum predstavili pred okroglo mizo Če bi lahko še enkrat študiral pravo ..., ki je potekala 17. aprila na PF Univerze v Ljubljani in ki so jo organizirali omenjena skupina študentov v sodelovanju s študentskim svetom ter društvi Panda in HOPe. Okroglo mizo, na kateri so svoje poglede o predlogu študentov izrazili različni pravni strokovnjaki, je moderirala Elizabeta Korenčan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Trgovinska vojna

dr. Jože Mencinger, 7.6.2018

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 22/2018Uvajanje carin, s katerim se začenja "trgovinska vojna", je tako kot zid na meji z Mehiko sestavina Trumpovega gesla "Make America Great Again", ki mu je pomagalo zmagati na volitvah. Po splošnem mnenju gre le za še eno njegovo čudaštvo, ki je v popolnem nasprotju z ekonomsko vedo oziroma z dvesto let staro Ricardovo teorijo relativnih primerjalnih prednosti. Po njej imata dve državi koristi od trgovine ne glede na raven razvitosti, če vsaka proizvaja in izvaža produkt, pri proizvodnji katerega je relativno bolj učinkovita, in uvaža tistega, pri proizvodnji katerega je relativno manj učinkovita; vsako oviranje tega je zato za obe škodljivo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Problematika privolitve mladoletnega oškodovanca po drugem odstavku 287. člena KZ-1

Barbara Zobec, 7.6.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Zobec, Pravna praksa, 22/2018Kazenski zakonik (KZ-1) ne pozna splošnih norm o privolitvi oškodovanca, čeprav jo sicer sodobno kazensko pravo razume kot samostojni institut splošnega dela kazenskega prava. Institut je relativno bogato teoretično obdelan predvsem v nemški pravni teoriji, medtem ko pri nas tej problematiki do nedavnega ni bilo namenjeno veliko pozornosti. Eden redkih teoretikov, če ne celo edini, ki je privolitev oškodovanca znanstveno obdelal, je prof. Korošec. Tudi sodna praksa se s privolitvijo oškodovanca kot razlogom za izključitev protipravnosti v glavnem ni veliko ukvarjala, čeprav je šlo za posege v tiste dobrine, ki po naravi stvari na tak ali drugačen način sodijo v njegovo razpolagalno sfero. S takšnim ravnanjem pa se posameznik nedvomno nelegitimno - in mislim, da tudi protiustavno - omejuje pri odločitvah, pomembnih za razvoj njegove lastne osebnosti, nadalje se omejuje njegova pravna sposobnost odločati o sebi in o svoji usodi, jemljejo se mu pravica do samoodločbe, do svobodnega razvoja osebnosti in osebna avtonomija. Vse to pomeni poseganje v različne človekove pravice, ki jih zagotavlja 35. člen Ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Skupno varstvo in vzgoja

Andreja Kruhar Winter, 7.6.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Andreja Kruhar-Winter, Pravna praksa, 22/2018Trenutna ureditev skupnega varstva in vzgoje v slovenskem pravnem redu se razlikuje od večine evropskih ureditev, ki so že pred leti pristopile k spreminjanju zakonodaje. Spremembe so bile sprejete zaradi uveljavljanja otrokove pravice do varstva in vzgoje obeh staršev ter temeljne dolžnosti in odgovornosti staršev. Po Konvenciji ZN o otrokovih pravicah (v nadaljevanju KOP) sta oba starša enako odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj (18. člen). Na prvem mestu je pri tem načelo največje koristi otroka, ki izhaja iz prvega odstavka 3. člena KOP, ki določa, da morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki (bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa) glavno vodilo otrokove koristi. V prispevku bom na kratko predstavila zgodovinski razvoj skupnega varstva in vzgoje v nekaterih tujih pravnih redih ter poskušala prikazati razlike v ureditvi skupnega varstva in vzgoje po sedanjem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) v primerjavi z novostmi, ki se nam obetajo po Družinskem zakoniku (DZ), ki se bo začel uporabljati 15. aprila 2019.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 30 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 22

Leto objave

2018(39) 2017(31) 2016(40) 2015(38)
2014(46) 2013(38) 2012(39) 2011(51)
2010(42) 2009(45) 2008(40) 2007(50)
2006(35) 2004(29) 2002(25) 1998(33)
1997(37) 1994(1) 1993(28) 1991(41)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov