Stran 1 / 9 Dokumenti od 1 do 25
(od skupaj 208)
|
Publikacija |
Članek |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Patricij Maček, 18.7.2019
Ostalo
|
Patricij Maček, Pravna praksa, 28-29/2019Konec preteklega meseca je bila vsebinsko, oblikovno in tehnično prenovljena spletna stran Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, katere namen je seznanjanje zavarovanih oseb s sistemom pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Ključne novosti prenovljene spletne strani so: možnost njene celovitejše uporabe prek mobilnega telefona, možnost poslušanja vsebin in dostopnost nekaterih vsebin v slovenskem znakovnem jeziku. |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Kako izračunamo osnovno število dni letnega dopusta
mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 18.7.2019
Delovna razmerja
|
mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 28-29/2019Delavec prvi teden v mesecu dela šest dni, drugi teden tri dni, tretji teden pet dni in četrti teden štiri dni. Tako ponavlja vse leto. • Kako delodajalec pravilno izračuna, koliko letnega dopusta pripada delavcu? |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Zapleti pri uporabi medicinskega pripomočka - opustitev uradne prijave javnemu organu
mag. Andraž Strgar, 18.7.2019
Zdravila
|
mag. Andraž Strgar, Pravna praksa, 28-29/2019Prodaja medicinskih pripomočkov po vsem svetu cveti. S staranjem prebivalstva se bo rast še pospešila. Po analizah banke UBS se bo število uporabnikov med prebivalci, starimi več kot 65 let (ti tvorijo največji tržni segment), do leta 2030 povečalo za 60 odstotkov, kar pomeni skoraj milijardo pacientov. Zato je zelo pomembno, da zdravstveni, lekarniški in drugi izvajalci ter proizvajalci ravnajo etično in zakonito. V tem prispevku na podlagi analize zakonodaje prikazujem, kakšne dolžnosti imajo akterji na trgu medicinskih pripomočkov. |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Pravni napovednik
Patricij Maček, 18.7.2019
Ostalo
|
Patricij Maček, Pravna praksa, 28-29/2019Napovednik |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Evropa
Patricij Maček, 18.7.2019
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
Patricij Maček, Pravna praksa, 28-29/2019 Ponedeljek, 8. 7. Arbitraža. Hrvaška in Slovenija sta na ustni obravnavi o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice neizvajanja arbitražne razsodbe pred Sodiščem Evropske unije (EU) predstavili svoja stališča. Hrvaš |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Izvršilno sodišče in presoja nepoštenosti pogojev
dr. Nana Weber, 18.7.2019
Obligacije, Civilni sodni postopki
|
dr. Nana Weber, Pravna praksa, 28-29/2019Sodišče Evropske unije je odločilo, da je slovenska zakonodaja, ki sodišču v postopku izvršbe na podlagi pogodbe o hipotekarnem kreditu, sklenjene med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (v nadaljevanju: notarski zapis), onemogoča presojo nepoštenosti pogojev (na predlog potrošnika - dolžnika ali po uradni dolžnosti) in na tej podlagi odloži izvršbo, v neskladju s pravom EU. |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Prikriti preiskovalni ukrepi - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - izločitev sodnika
Avtor ni naveden, 18.7.2019
Kazenski postopek
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2019Ločevati je treba situacije, ko se pri izvrševanju kaznivega dejanja oseba, zoper katero prikriti preiskovalni ukrepi niso odrejeni, slučajno in nenadejano ujame v izvajanje ukrepov, odrejenih zoper drugo osebo, od situacij, ko se prikriti ukrepi z uporabo odredb, izdanih zoper druge osebe, osredotočeno izvajajo tudi zoper osebo, ki sodeluje pri izvrševanju kaznivega dejanja, zaradi katerega je bila odredba izdana. Na podlagi bolj kritične presoje spisovnega gradiva bi se v konkretni zadevi utegnilo izkazati, da so policisti brez ustrezne odobritve odredbodajalca v neki točki de facto sami razširili subjektivni domet sicer zakonitih odredb, izdanih zoper druge obsojence, na M. M. - s takim ravnanjem bi bilo poseženo v bistvo zahteve po predhodni kontroli teh ukrepov, ki posegajo v ustavne pravice posameznika. |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Od 8. do 14. julija
Patricij Maček, 18.7.2019
Ostalo
|
Patricij Maček, Pravna praksa, 28-29/2019 Ponedeljek, 8. 7. Javne finance. Fiskalni svet je v sporočilu za javnost pojasnil, da je bil saldo sektorja država v prvem četrtletju 2019 izravnan, v enakem obdobju lani pa je beležil presežek v višini 0,4 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP). Ta sprememba odraža |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Vlada RS
Avtor ni naveden, 18.7.2019
Vlada
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 39. redni seji (11. julij 2019): - Uredba o podelitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine prod v pridobivalnem prostoru Pleterje PPK 2 v občini Kidričevo, - Uredba o podelitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovi |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N
mag. Jasmina A. Tabaković, 18.7.2019
Kazenski postopek
|
mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 28-29/2019Razvoja kriminalitete v današnjem visokotehnološkem svetu ter dejstva, da uporaba nekaterih tehnik in orodij lahko pomeni omejitve ter globoke posege v temeljne svoboščine in človekove pravice, se dobro zaveda tudi zakonodajalec, ki je s štirinajsto, najobsežnejšo novelo doslej, prinesel pomembne novosti in posege v strukturo kazenskega procesnega prava. Po celovito prenovljenih določbah prikritih preiskovalnih ukrepov z novelo ZKP-F iz leta 2004 je z novelo ZKP-N končno uvedel nova ukrepa z uporabo lovilca IMSI ter z niansiranim pristopom in ob sledenju napotkov Ustavnega sodišča RS in določb Budimpeštanske konvencije dodobra prevetril določbe, ki se pričnejo uporabljati pred preostalimi določbami novele, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma v drugi polovici julija 2019. |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Popotniško pred počitnicami
dr. Nataša Hribar, 18.7.2019
Kultura in umetnost
|
dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28-29/2019Najbrž ste se mnogi že odpravili na zaslužen poletni dopust. Tudi Pravna praksa počasi odhaja, zato vas v zadnjem predpočitniškem kotičku ne bom preveč obremenjevala z zahtevnimi slovničnimi ali pravopisnimi zagatami. Naj bo tale nekoliko bolj sproščen. Izbrala sem nekaj bolj ali manj eksotičnih krajev z vsega sveta, ki nam, kadar jih uporabljamo v slovenskem jeziku, lahko povzročijo tudi kakšen siv las. |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Hitrost ubija
Hinko Jenull, 18.7.2019
Ostalo
|
Hinko Jenull, Pravna praksa, 28-29/2019Ne gre za smrtne izide prehitre vožnje, kot na prvi pogled namiguje naslov. V mislih nimam cestnega, ampak drugačen promet: prenos in izmenjavo podatkov, mnenj in izjav in na tej podlagi oblikovanih zaključkov in sodb, ki jih medijska, še posebej internetna scena dnevno naplavlja o dogodkih in ljudeh. Med številnim drugimi tudi v zadevi brutalnega napada na mariborsko sodnico. Vse je bilo tu: od razlage osebnih, družinskih, poklicnih in premoženjskih razmer vpletenih preko neposrednega vključevanja v policijske, tožilske in sodne aktivnosti do globinske pravne, sociološke in politične analize vzrokov in posledic. Ni svetovnega nazora, doktrinarnega pristopa ali aktualne teze, ki je njeni nosilci ne bi poskušali podpreti z ustrezno razlago "pravega, resničnega" ozadja napada. |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Vacatio legis je (ali bo) mimo
Avtor ni naveden, 18.7.2019
Državni zbor in državni svet
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Korejo in Upravnega dogovora za izvajanje Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Korejo (BKRSSV) (Ur. l. RS - MP, |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Ponovno o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi vozil
Zoran Skubic, 18.7.2019
ZAVAROVALNIŠTVO, Cestni promet
|
Zoran Skubic, Pravna praksa, 28-29/2019V sodni praksi Sodišča (EU) se žal preredko pripeti, da kak od predloženih slovenskih primerov postane nosilni element še kako pomembne področne razlage prava EU. A prav to se je leta 2014 na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti zgodilo z odločitvijo v zadevi Vnuk. Postala je celo doktrinarna, po odmevnosti primerljiva kvečjemu z zadevo Leitner, ki je med pravno priznane vrste nepremoženjske škode v Uniji uvrstila tudi izgubo užitka na počitnicah. Še več, odločitev v zadevi Vnuk je morebitni novi britanski predsednik vlade Boris Johnson celo izrecno označil kot enega od razlogov, da je bila britanska odločitev za brexit pravzaprav še kako upravičena. Sodišče je pozneje premiso, ki jo je postavilo v zadevi Vnuk, počasi razvijalo in širilo, zlasti še z odločitvama Andrade in Torreiro. V nedavnem portugalskem primeru pa je v luči teh odločitev presojalo tudi primer prometne nesreče, ki jo je sicer nepooblaščeni uporabnik povzročil z vozilom, ki ga je njegova lastnica in upravičena voznica pravzaprav "zapustila". To vozilo je namreč lastnica po tem, ko je zbolela, ne da bi ga uradno umaknila iz prometa, parkirala na svojem zasebnem zemljišču. Je tudi tovrstno rabo vozila mogoče šteti za "uporabo vozila" v luči člena 3(1) (Prve) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil? |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Normativni program Vlade RS
Avtor ni naveden, 18.7.2019
Vlada
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019 |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Dvojni status delavca in upokojenca v sistemu socialne varnosti
Strban Grega, Bagari Sara, 18.7.2019
POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST
|
dr. Grega Strban, Sara Bagari, Pravna praksa, 28-29/2019Na političnem parketu že dlje časa tli ideja o spremembi ureditve t. i. dvojnega statusa v okviru obveznega pokojninskega zavarovanja, čeprav konkretni predlogi še niso bili predstavljeni javnosti. Pri tem je pomembno, da predvidene spremembe pogledamo v širši luči, saj se lahko le tako do njih kritično opredelimo. V prispevku obravnavava institut dvojnega statusa z vidika temeljev sistema socialne varnosti in namena, ki ga sistem zasleduje v primeru socialnega tveganja starosti. Šele ob razumevanju pomena sistema socialne varnosti je namreč mogoče ustrezno analizirati aktualna vprašanja prava socialne varnosti, povezana s t. i. dvojnim statusom. |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Z orumenelih listov ...
Avtor ni naveden, 18.7.2019
Ostalo
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2019Iz PP, št. 1/88, 14. januar 1988, str. 11 |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Obrestne mere, evolucija in kreacionizem
Črt Jakhel, 18.7.2019
Ostalo
|
Črt Jakhel, Pravna praksa, 28-29/2019Maja smo na tem mestu obravnavali usodo argentinske stoletne obveznice. Dosedanji izid ne preseneča. Zanimiva plat je bila le to, kako uspešna je bila izdaja leta 2017 glede na zgodovino Argentine. |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Obravnava vlog procesno nesposobnih oseb v upravnem postopku
Tilen Majnik, 18.7.2019
Upravni postopek in upravne takse
|
Tilen Majnik, Pravna praksa, 28-29/2019V članku obravnavam zahteve, ki jih vložijo procesno nesposobne osebe, kako ta okoliščina vpliva na tek postopka in nekatere druge njegove institute, kot je npr. pravočasnost vloge. Opredeliti se nameravam do vprašanja, kako obravnavati vlogo procesno nesposobne osebe - npr. vlogo za otroške doklade, ki jo na center za socialno delo (CSD) vloži sedemletni otrok, ali vlogo osebe, ki ji je bila poslovna sposobnost odvzeta. |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Vsebina PP št.28-29/2019
Avtor ni naveden, 18.7.2019
Ostalo
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/20193 UVODNIK dr. Rajko Knez Varovanje etosa pravne države 6-8 IZVRŠILNO PRAVO dr. Jorg Sladič Slovenski potrošniki v izvršbi in dolgovi v švicarskih frankih 8-10 VARSTVO NARAVE Klemen Drnovšek Rjavi medved - nadloga ali priložnost 10 |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Pravica novinarke do svobode izražanja
Avtor ni naveden, 18.7.2019
Splošni državni akti, simboli in prazniki
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2019Sodba Okrajnega sodišča v Kranju št. ZSV 437/2012 z dne 6. februarja 2014 se razveljavi in zadeva se vrne sodišču v novo odločanje. |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Snemanje telefonskih pogovorov
Sonja Strle, 18.7.2019
ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE
|
Sonja Strle, Pravna praksa, 28-29/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede pravne podlage, na kateri bi telefonska centrala lahko upravičeno snemala pogovor med operaterjem in stranko. |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Varovanje etosa pravne države
dr. Rajko Knez, 18.7.2019
Splošni državni akti, simboli in prazniki
|
dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 28-29/2019Izhodišče za pričujoči uvodnik na povabilo urednika je podati informacijo, da je Ustavno sodišče izdalo dve zbirki svojih odločb, namreč za leti 2017 in 2018, in se obenem odzvati na širšo sliko ustavnopravnih dimenzij dogajanja v državi. A naj pričnem z novima zbirkama, ki omogočata vsebinski vpogled v odločanje Ustavnega sodišča; gre za odločitve, ki so zaznamovale obe omenjeni leti. Predvsem leto 2018 je bilo zaznamovano z različnimi volilnimi in referendumskimi spori. Odločitve Ustavnega sodišča vzpostavljajo postopkovne in vsebinske ustavnopravne standarde v teh dveh najosnovnejših oblikah izvajanja demokracije. Sicer pa je Ustavno sodišče sprejelo precedenčna stališča o mnogih človekovih pravicah. Samo za ilustracijo: kar nekaj odločb zadeva svobodo izražanja tudi kot kritiko sodišč, odločili smo o svobodi veroizpovedi in verskem zakolu živali, o pravici do spoštovanja doma, o pravici do pietete in osebnostnih pravicah umrlih, o osebnem dostojanstvu, o varstvu ugleda politične stranke, osvetlili smo pogosto napačno razumevanje instituta koncesij pri opravljanju javne zdravstvene službe itd. |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Izjave
Avtor ni naveden, 18.7.2019
Ostalo
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2019 "Posebno področje, vredno omembe, so za moje pojme predolge sodbe. Če v Sloveniji na primer sodba obsega 100 strani, jih v Avstriji zgolj 10." (Odvetnik v celovški odvetniški pisarni Grilc, Vouk, Škof, dr. Roland Grilc, o razlikah med slovenskim in avstrijskim sodst |

Pravna praksa, 2019⁄28-29 |
Zmaga Sončnega kralja nad francoskimi "parlementi" in Veliki brat v Versaillesu
mag. Urška Klakočar Zupančič, 18.7.2019
Pravoznanstvo
|
mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 28-29/2019V Evropi so v 15. in 16. stoletju vzniknila mesta, skupaj z njimi pa sta se širili obrt in trgovina. V družbi, v kateri je od srednjega veka prevladovalo naturalno gospodarstvo, se je kot menjalno sredstvo počasi uveljavljal denar. Meščanstvo si je izborilo sodelovanje pri vladarju in postalo njegov politični zaveznik pri prizadevanju, da bi zlomili moč fevdalcev. Zaradi razvoja novih vrst orožja in tehnik bojevanja je namesto stare fevdalne vojske v ospredje prihajala najemniška vojska poklicnih vojakov, ki jo je organiziral in financiral vladar. Da bi lahko pobral dovolj davkov, je potreboval močan uradniški aparat. Meščanstvo, najemniška vojska in uradniški aparat so slabili moč plemstva, ki je postajalo čedalje bolj odvisno od vladarja. Njegova oblast je postajala absolutna, neomejena. Zgled popolne absolutistične države konec 17. stoletja je bila Francija v času vladanja Ludvika XIV. (1638-1715, vladal 1643-1715). |
|