O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zbornik 11. konference kazenskega prava in kriminologije

Jan Stajnko, 18.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 28-29/2019Med 4. in 5. decembrom 2018 je v Portorožu potekala že 11. konferenca kazenskega prava in kriminologije. V okviru vsakoletnega druženja, ki predstavlja (še kako dobrodošel in nujen) most med dvema izhodiščno različnima strokama, je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Gre za čtivo, ki ga vsako leto z veseljem vzamem v roke, saj kot ogledalo odseva raven slovenskega kazenskega prava in kriminologije ter opozarja na nedavne premike in fokus raziskovalcev z obeh področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 18.7.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 28-29/2019 Life 3.0: Being Human in the Age of Artificial Intelligence Max Tegmark (Vintage, julij 2018, 384 strani, ISBN: 9781101970317, 11 evrov) Umetna inteligenca je v zadnjem času osrednja tema razprav o tehnologiji. Max Tegmark opisuje, kakšen napredek so nedav
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Sepulchra legens memoriam perdam

Janez Kranjc, 18.7.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 28-29/2019Misel, ki bi se slovensko glasila "Z branjem nagrobnih napisov bom izgubil spomin", je vzeta iz Ciceronovega spisa Kato Starejši o starosti (Cato maior de senectute 21). Cicero ga je napisal, ko mu je bilo triinšestdeset let. V njem povzema namišljeni pogovor, ki ga je imel štiriinosemdesetletni Kato Starejši s Scipionom Emilijanom (185-129 pr. Kr.) in Gajem Lelijem (konzul leta 140 pr. Kr.). Oba sogovornika izražata občudovanje nad lahkotnostjo, s katero je Kato prenašal visoko starost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Popotniško pred počitnicami

dr. Nataša Hribar, 18.7.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28-29/2019Najbrž ste se mnogi že odpravili na zaslužen poletni dopust. Tudi Pravna praksa počasi odhaja, zato vas v zadnjem predpočitniškem kotičku ne bom preveč obremenjevala z zahtevnimi slovničnimi ali pravopisnimi zagatami. Naj bo tale nekoliko bolj sproščen. Izbrala sem nekaj bolj ali manj eksotičnih krajev z vsega sveta, ki nam, kadar jih uporabljamo v slovenskem jeziku, lahko povzročijo tudi kakšen siv las.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Še o vrstnih pridevnikih

dr. Nataša Hribar, 19.7.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28-29/2018Minuli kotiček je bil sladek. Pisala sem o poimenovanjih različnih vrst sladoleda, za katere so "odgovorni" pridevniki. Ugotovili smo, da vrsto česa v slovenščini načeloma zaznamujejo vrstni pridevniki, a zlasti pri hrani to vlogo zelo pogosto prevzamejo svojilni pridevniki na -ov/-ev oz. -in.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Zakon o prekrških s komentarjem

dr. Miha Šepec, 19.7.2018

Kultura in umetnost

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 28-29/2018Prekrškovno pravo je v našem pravnem prostoru dolgo časa veljalo za nesojenega otroka dveh očetov - kazenskega in upravnega prava. Temu je botrovalo dejstvo, da se velikani kazenskega prava s prekrškovnim pravom nikoli niso pretirano resno ukvarjali in da so to pravno panogo imeli za teoretično in postopkovno poenostavljeno podpanogo kazenskega prava, v katero se ni vredno podrobneje poglabljati. Položaju prekrškovnega prava ni pomagalo niti dejstvo, da ustrezne učbeniške literature v slovenskem jeziku ni bilo in da sta ga obe pravni fakulteti preprosto zanemarjali kot resen učni predmet. A nesporno dejstvo je vedno bilo, da so prekrški v praksi bistveno številčnejši od kaznivih dejanj in da se tako posamezniki kot sodišča s prekrški srečujejo precej pogosteje kot s kaznivimi dejanji, kar je nakazovalo, da bo treba to pravno panogo začeti obravnavati resno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Nastanek pravnega terminološkega slovarja

dr. Mateja Jemec Tomazin, 19.7.2018

Kultura in umetnost

dr. Mateja Jemec-Tomazin, Pravna praksa, 28-29/2018Pravni terminološki slovar (do 1991, gradivo) iz leta 1999 je bil med uporabniki zelo dobro sprejet, saj je bil prvi razlagalni pravni slovar, čeprav je bilo v uvodu opozorjeno, da delo zaradi smrti avtorjev ni bilo zaključeno v celoti. Hkrati pa se je kazala potreba po novem slovarskem priročniku. Leta 2005 se je začelo sodelovanje med Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (v nadaljevanju ISJFR ZRC SAZU) in Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju PF UL), da bi skupaj pripravili novi slovar. Zamisel je bila sicer sprejeta z odobravanjem, delo pa ni steklo tako gladko, saj je bil obseg precej večji od dotedanjih projektov, zato so na pomoč priskočili strokovnjaki s Pravne fakultete Univerze v Mariboru in z drugih ustanov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 20.7.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 28-29/2017Pravo Evropske unije (EU) se stalno in hitro spreminja. Po eni strani gre za vse pogostejše prilagajanje primarne zakonodaje, kar je pripeljalo do vse tesnejšega sodelovanja držav članic EU. Po drugi strani narašča tudi obseg sekundarne zakonodaje in sodne prakse, katere vpliv sega tudi zunaj meja EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Osnove delovnega in socialnega prava

dr. Polonca Končar, 20.7.2017

Kultura in umetnost

dr. Polonca Končar, Pravna praksa, 28-29/2017Z osnovami slovenskega delovnega prava in prava socialne varnosti se vse pogosteje seznanjajo študentje, ki ne študirajo prava, kot tudi tuji študentje, ki v okviru programa Erasmus obiskujejo naše fakultete, zlasti pravne. Za vse te je knjiga Osnove delovnega in socialnega prava lahko dobrodošel učni pripomoček ali vsaj splošni vir, iz katerega lahko črpajo osnovne informacije. Delo je dopolnjena pisna izdaja dela, ki je bilo leta 2015 izdano v elektronski obliki. Navedeno je, da so pri pripravi gradiva sodelovali tudi mag. Saša Bohinc, dr. Nejc Brezovar in dr. Marija Hladin, vendar je mogoče sklepati, da je glavni avtor knjige profesor dr. Zvone Vodovnik, čeprav je naveden le kot urednik. Iz njegove bibliografije namreč izhaja, da je v študijske namene izdal kar nekaj del s sicer različnimi naslovi, pa vendar s podobno strukturo in vsaj delno enako vsebino, kot jo najdemo v pričujoči knjigi. Prispevek dr. Luke Tičarja je omejen na pripravo stvarnega kazala in indeksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Amicis vitia si feras, facias tua

Janez Kranjc, 20.7.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 28-29/2017Avtor reka, ki bi se slovensko glasil "Tvoja napaka je, če prenašaš napake prijatelja", je Publilij Sirec. V Rim je prišel kot sirski suženj. Gospodar ga je osvobodil in mu omogočil bleščečo kariero mimika in improvizatorja. Na Publilijevo hvaležnost do osvoboditelja kaže njegov rek, po katerem je dober osvobojenec sin, ki ga dobimo brez pomoči narave (Probus libertus sine natura est filius). Publilij je znan je po zbirki rekov, ki je imela velik vpliv, med drugim na Seneko Mlajšega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Prevzeta imena in iz njih tvorjeni pridevniki

dr. Nataša Hribar, 20.7.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28-29/2017V zadnjem kotičku sem pisala o prevzetih imenih. Ta me pri trenutnem delu še vedno spremljajo, tako da jim namenjam še en kotiček. Tokrat sem se ustavila ob pri nas dokaj znanem priimku, ki pa izvirno prihaja iz Italije: Cavazza. Avtor, ki je pisal o znanem igralcu, je iz tega priimka tvoril tudi svojilni pridevnik, torej pridevnik, ki odgovarja na vprašalnico čigav? - oblika, ki jo je uporabil, je bila: Cavazzov. Se še spomnite pravil, kako iz prevzetih imen tvorimo svojilne pridevnike?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Prenova OŠ

Irena Vovk, 21.7.2011

Osnovno šolstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 28-29/2011Vlada je 14. julija sprejela predlog novele Zakona o osnovni šoli (ZOsn), s katero želi med drugim uvesti zgodnejše poučevanje prvega tujega jezika in poučevanje drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta od 4. razreda dalje ter na ravni zakona urediti posebnosti osnovnošolskega izobraževanja učencev s posebnimi potrebami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Uvod v pravo Evropske unije

Matej Accetto, 21.7.2011

Kultura in umetnost

dr. Matej Accetto, Pravna praksa, 28-29/2011Evropska unija je rada v delavnici. Po frekvenci svojih institucionalnih prenovitev v zadnjih dvajsetih letih spominja na plansko dojemanje rednih ustavnih nadgradenj, ki so ga zahodni avtorji nekoč radi očitali vzhodnoevropskim sosedam. Med številnimi kolesji, ki se po vsaki spremembi temeljnih pogodb znova zaženejo s še okrepljeno močjo, pa je tako tudi pisanje učbenikov evropskega prava: še leto prej uporabni vodniki po skrivnostih pravnih in institucionalnih okvirov delovanja EU postanejo vsaj deloma zastarela historična pričevanja, pred avtorji in založniki pa je nova dirka za pripravo aktualnih besedil in pritegnitev bralcev. Taka novost na slovenskem trgu je tudi Uvod v pravo Evropske unije dr. Aleša Ferčiča, dr. Janje Hojnik in dr. Matjaža Tratnika (GV Založba, 2011, 399 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 21.7.2011

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 28-29/2011James A. R. Nafziger in Stephen F. Ross (ur.) Handbook on International Sports Law (Edward Elgar Publishing, 2011, 592 strani) Gre pravzaprav za obsežno zbirko esejev, ki so jih napisali vodilni teoretiki in praktiki, ki delujejo na področju (mednarodnega) športnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄28-29

Iz torkle: Iz poletja v zimo ali kaj sem počel "spodaj pod" (1.del)

dr. Marko Pavliha, 1.8.2002

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 28-29/2002"No worries", brez skrbi, besedici "spodajpod" nimata žal prav nobenega erotičnega pridiha, ki bi pričal o moji bivši, oprostite, nekdanji ljubezni do Anais Nin, Henryja Millerja in Charlesa Bukowskega, katere vsaj potiho priporočam kot pikanten dodatek k obmorski ali planinski romantiki. Ker je čas...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄28-29

ŠPORTNO PRAVO: Reforma prvakov

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 1.8.2002

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 28-29/2002Kralj nogomet ne da miru. Ne športnikom,ne gledalcem, ne pravnikom. Globalno! Komaj smo malce pozabili na vročico letošnjega mondiala, že so vse misli, oči in denarnice uprte v najzanimivejši evropski nogometni spektakel, ki se, kako prikladno, dogaja kar vsako leto. Štart se bo letos zgodil z novim...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28-29

Leto objave

2019(4) 2018(3) 2017(4) 2011(3)
2002(2)

Področja

< Vsi 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7.2. VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT 7.4. KULTURA IN UMETNOST

Avtorji

A B CĆČDĐEFGH IJ K LMNOP QR S Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov