O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 23 (od skupaj 23)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Evropa

Patricij Maček, 18.7.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 28-29/2019 Ponedeljek, 8. 7. Arbitraža. Hrvaška in Slovenija sta na ustni obravnavi o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice neizvajanja arbitražne razsodbe pred Sodiščem Evropske unije (EU) predstavili svoja stališča. Hrvaš
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Tarifne opustitve (Podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 19.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2018Pojasnilo FURS, 8. izdaja, julij 2018 Veljavnost: 11. julij 2018 Tarifne opustitve Tarifne opustitve omogočajo popolno ali delno opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za uvoz določenega blaga v neomejenih količinah, kot je to določeno v 26. členu Pogodbe o us
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

50 let carinske unije EU: več kot le odprava carin

dr. Janja Hojnik, 19.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Predpisi o carini in prosti trgovini

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 28-29/2018V času razraščajočih se trgovinskih vojn, ki jih proti svojim največjim trgovinskim partnerkam sproža ameriški predsednik Donald Trump, zoper ukrepe čigar se države branijo s sprožanjem postopkov pred organi Svetovne trgovinske organizacije (STO) in s povračilnimi ukrepi, EU obeležuje 50. obletnico carinske unije. Predmetni prispevek carinsko unijo EU postavlja v širši kontekst, tako zgodovinsko kot geografsko, ter podaja nekatere primerjave med načeli carinskega prava EU in carinskega prava STO, po katerem se bo presojala nedavna tožba EU zoper ZDA. Namen prispevka je pokazati, da imajo carinske unije večji pomen, kot je le odpravljanje carin med državami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Evropa

Patricij Maček, 19.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 28-29/2018 Torek, 10. 7. Varnost državljanov. Evropska unija (EU) in Organizacija severnoatlantskega sporazuma (NATO) sta podpisali skupno izjavo o nadaljevanju partnerskega sodelovanja za krepitev varnosti državljanov. Skupna prizadevanja EU in zveze NATO za uresničenje 74 skupni
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Dekolonizacija - stvar preteklosti? (1. del)

Demšar Urša, Drole Vid, Fajdiga Mohor, Kimovec Anže, Samobor Ana, 19.7.2018

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

Urša Demšar, Vid Drole, Mohor Fajdiga, Anže Kimovec, Ana Samobor, Pravna praksa, 28-29/2018Dne 22. junija 2017 je Generalna skupščina Združenih narodov (GS OZN) sprejela resolucijo št. 71/292, s katero je na Meddržavno sodišče (Sodišče) naslovila prošnjo za svetovalno mnenje. Vprašanji, ki ju je postavila, zadevata primer dolgoletnega spora med Mavricijem in Združenim kraljestvom (ZK). Navedeni spor sega v čas dekolonizacije in se nanaša na vprašanje suverenosti nad otočjem Chagos ter na položaj njegovih prebivalcev, ki so jih Britanci prisilno izgnali z otočja. Tako so naredili prostor za ameriško vojaško bazo, ki je še danes ena ključnih geostrateških točk v regiji. Zadeva je pritegnila zanimanje študentov Pravne fakultete v Ljubljani, ki smo na pobudo profesorice dr. Veronike Fikfak z Univerze v Cambridgeu napisali memorandum, katerega skrajšano vsebino bomo predstavili v dveh delih. Začetek bo namenjen predstavitvi dejanskega stanja. V nadaljevanju se bomo posvetili problemom, s katerimi se bo moralo soočiti Sodišče, in podali odgovor na vprašanje (a), ki ga je postavila GS OZN. Zaradi obširnosti zadeve bo možna rešitev vprašanja (b) predstavljena v članku, ki bo objavljen v naslednji številki Pravne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Ni vsak "glen" a priori "scotch whisky"

Zoran Skubic, 19.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28-29/2018Žgane pijače in Sodišče Evropske unije imajo precej zanimivo zgodovino. Če je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja še precej neznano jabolčno žganje Calvados v prelomni sodbi glede francoske diskriminatorne obdavčitve žganih pijač pomagalo pisati zgodovino sodobnega luksemburškega sodišča in s tem pravzaprav tudi prava Unije, kot ga poznamo danes, pa je bilo v nedavni odločitvi neposredni predmet presoje v luči Uredbe št. 110/2008 o zaščiti geografskih označb žganih pijač (uredba) nekoliko manj prelomno vprašanje. Točneje, Sodišče EU je presodilo, kdaj in v kolikšni meri je (sploh) mogoče švabski enosladni (ang. single malt) viski s poreklom iz (seveda) Nemčije poimenovati s pridevkom "glen", ne da bi to nedopustno stopilo na prste geografski zaščiti škotskih proizvajalcev viskija, ki so znani po pregovorni bojevitosti. Vse našteto z vidika normalno obveščenega, razumno pozornega, preudarnega, a vseeno precej povprečnega potrošnika seveda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Zgolj resni, natančni in dosledni indici so lahko podlaga za vzpostavitev vzročne zveze med uporabo cepiva in (neljubo) boleznijo

Zoran Skubic, 20.7.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28-29/2017Težko si je predstavljati, kakšno je bilo življenje v preteklosti, ko je človeku pretila vrsta bolezni, ki so resno ogrožale njegovo življenje, zlasti v času otroštva. Bili so časi, ko je danes popolnoma trivialno obravnavana površinska rana lahko imela resne posledice za posameznikovo življenje. Operacija je bila pogosto bolj nevarna od izvorne bolezni. Uvedba novih tehnologij, namenjenih varnosti in udobju, kot so moderni dimniki in elektrika, je v začetku s seboj prinesla več gorja kot koristi. Iznajdba široke palete cepiv, skupaj s siceršnjim razvojem človeške medicine, je to stanje korenito spremenila, žal prepogosto strivializirala. Preventivna dejavnost pač nikoli nima tistega prvinskega čara kurativnih ukrepov. V ospredje je stopila stopnja precepljenosti ciljne populacije, ki pa je počasi, a vztrajno padala. V ospredje so stopili stranski učinki, ki tudi niso brez muh. Vprašanje z vidika prava EU pa je, kdaj je mogoče vzpostaviti zadostno pripisljivost bolezni uporabljenemu cepivu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Okrogla miza: Ali Evropska unija potrebuje ustavo?

Luka Štrubelj, 20.7.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Luka Štrubelj, Pravna praksa, 28-29/2017Uvodoma bi rad poudaril, da nas tema okrogle mize bega že dolgo časa. Vse od Spinellijevega osnutka iz leta 1984, ki je imel za cilj okrepitev položaja evropskega parlamenta ter s tem večjo demokratičnost delovanja Evropske skupnosti, in Hermanovega osnutka, ki je videl prihodnost v federalizaciji ter varstvu temeljnih človekovih pravic tudi na komunitarni ravni. Evropa je prišla najbližje svoji ustavi s predlogom Pogodbe o ustavi za Evropo iz leta 2004, ki je neslavno padla na referendumu dveh držav ustanoviteljic Unije: Nizozemske in Francije. Toda ideja o ustavi Evropske unije ni izginila. Preživela je vse do današnjih dni, ko je obujena zaradi političnih pretresov, ki jih doživlja Evropska unija. Tu imam v mislih predvsem (pre)dolgo trajajočo finančno krizo, brexit in begunski val, ki vsi povzročajo burne odzive med državami članicami in refleksijo o ciljih ter prihodnosti Unije. Z Ljubljansko pobudo so podpisniki želeli predstaviti eno izmed potencialnih možnosti: trdnejšo federalno Evropo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Previsoke odškodnine za obrekovanje omejujejo svobodo govora

Lena Šutanovac, 20.7.2017

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 28-29/2017V zadevi Independent Newspapers (Ireland) Limited proti Irski se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ukvarjalo z vprašanjem sorazmernosti višine odškodnine za obrekovanje posameznikov v medijih. Po mnenju pritožnikov bi praksa visokih odškodninskih zahtevkov ustvarila dejansko omejitev (ang. chilling effect) svobode govora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Z mednarodno povezljivostjo do večje pravne varnosti

mag. Mojca Kunšek, 20.7.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 28-29/2017Z junijem 2017 je začel delovati sistem povezovanja poslovnih registrov - Business Registers Interconnection System (BRIS), ki omogoča čezmejno pridobivanje informacij o podjetjih, poenostavlja in avtomatizira komunikacijske načine za izmenjavo podatkov med poslovnimi registri o gospodarskih družbah, njihovih čezmejnih združitvah ter podružnicah s sedežem v drugi državi znotraj EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

(Ra)združena Evropa

dr. Matej Accetto, 20.7.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Accetto, Pravna praksa, 28-29/2017S sodnikom sva sedela v njegovi pisarni na osrednjem kazenskem sodišču v Londonu in premlevala enega burnejših dni na sojenju za brutalni umor, ki naj bi ga izvedla temnopolta obtoženca. Po izvedenih dokazih sodeč je bil eden od njiju očitno zvodnik, drugi rejnik psov za pasje borbe, ko je pričala mati enega od njiju, častitljiva gospa, pa se je med navzkrižnim zaslišanjem izkazalo, da so tudi njo nekoč pred leti že ujeli z več kilogrami kokaina, ki ga je skušala pretihotapiti iz rodne Jamajke. "Ah ja," je skomignil sodnik, ki me je za nekaj tednov sprejel kot gosta v svojo sodno dvorano, "to je cena, ki jo plačujemo za nekdanji imperij."
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Razlaga pravne praznine v korist obsojenca

Alenka Antloga, 20.7.2017

Varstvo človekovih pravic, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Antloga, Pravna praksa, 28-29/2017Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnika Boštjana Koprivnikarja s šestimi glasovi proti enemu odločil, da je prišlo do kršitve 7. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Evropa

Patricij Maček, 20.7.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 28-29/2017 Torek, 11. 7. Sredstva EU. Skupina neodvisnih strokovnjakov za kohezijsko politiko je predstavila končno poročilo o poenostavitvi pravil glede evropskih sredstev v prihodnjem proračunskem okviru po letu 2020. Glavno sporočilo skupine je, da čeprav so dosežki kohezijske
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Vzročnost v zasebnem pravu pod vplivom prava EU - sodba Sodišča EU Sanofi Pasteur, C-621/15

dr. Jorg Sladič, 20.7.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 28-29/2017Dne 21. junija 2017 je Sodišče EU podalo odgovor na tehnično vprašanje razlage Direktive Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Pravica do prostega gibanja in družinske združitve v praksi po sodbi v zadevi Metock

Lara Grušovnik, 21.7.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Lara Grušovnik, Pravna praksa, 28-29/2011Eden od strahov držav članic EU je nedvomno neobvladovanje imigracijskih pritiskov. Pretirano priseljevanje državljanov tretjih držav na svoje ozemlje poskušajo omejiti z restriktivno zakonodajo, pri čemer so zavezane upoštevati norme, ki jih za to področje določa pravna ureditev na ravni EU. Tako so priseljencem posebej nenaklonjene države članice EU doživele hladen tuš, ko je Sodišče EU v sodbi v zadevi Metock in drugi proti Irski (C-127/08) razlagalo določbe Direktive 2004/38/ES v smeri, da država članica zakoncu državljana EU, sicer državljanu tretje države, za vstop in bivanje na svojem ozemlju ne sme postavljati dodatnih pogojev, ki jih sicer ne določa direktiva. Da bi harmonizirale nacionalno pravo z določbami Direktive 2004/38/ES v skladu s to razlago, so države članice morale odpraviti pogoj predhodnega bivanja na ozemlju druge države članice, prav tako pa tudi pogoje glede okoliščin sklenitve zakonske zveze in vstopa državljana tretje države, tj. zakonca državljana EU, na svoje ozemlje. Sodba, ki je okrepila pravice državljanov tretjih držav, ki so zakonci državljana EU, je po pričakovanjih sprožila nemalo razburjenja pri državah članicah. Danska je šla celo tako daleč, da je preostale države članice pozivala k ignoriranju sodbe. Poglejmo si dogajanje po razglasitvi sodbe, njeno (ne)upoštevanje v državah članicah EU ter pozitivne in negativne vplive sodbe nanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Gadafi iskan pred Mednarodnim kazenskim sodiščem

Avtor ni naveden, 21.7.2011

Kaznovalno pravo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2011Predobravnavni senat Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) je 27. junija 2011 izdal naloge za prijetje Mohameda Gadafija, Saifa Gadafija in Abdullaha Al-Senusija, ker naj bi ostajal utemeljen razlog za sum, da so v februarju 2011 prek državnega aparata in varnostnih sil zakrivili hudodelstva zoper človečnost na območju Libije. Ker ta država ni pogodbenica Rimskega statuta MKS, je tožilstvo sprožilo preiskavo šele potem, ko je Varnostni svet Združenih narodov na temelju VII. poglavja Ustanovne listine seznanil tožilca MKS s situacijo v Libiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Evropa

Irena Vovk, 21.7.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 28-29/2011Bonitetne ocene. Evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je napovedal predloge za omejitev pretirane odvisnosti Evrope od potez vodilnih bonitetnih agencij s sedežem v ZDA. Pozval pa je tudi k premisleku o prepovedi bonitetnega ocenjevanja držav v evrskem območju, ki prejemajo mednarodno finančno pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 21.7.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 28-29/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Prepoved gradnje minaretov je (še) dopustna

Nana Weber, 21.7.2011

Varstvo človekovih pravic

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 28-29/2011Domnevno sporna ustavna prepoved gradnje minaretov v Švici je dobila epilog na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), ki pa zadeve ni presojalo po vsebinski plati, saj je ugotovilo, da je v skladu s 35. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) obravnavanje nedopustno. Pritožniki so kljub vsemu zadovoljni, saj je ESČP v sodbi nakazalo pogoje za obravnavanje v prihodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Odgovornost države za smrt zaradi padlega drevesa

Andreja Tratnik, 21.7.2011

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 28-29/2011Njen mož se je nekega julijskega dne v letu 1999 sprehajal po nekem poljskem zdravilišču. Nanj je padla ogromna platana. Takoj je umrl. Pritožnica (žena umrlega) se je deset let borila pred poljskimi sodišči za to, da bi se našlo krivca za moževo smrt. Vendar neuspešno. Poljska sodišča so sicer ugotovila, da je bilo za padec drevesa najbrž krivo malomarno ravnanje pristojnih občinskih oblasti, ker drevesa v slabem stanju niso odstranile, vendar individualnega krivca, ki bi pritožnici plačal odškodnino, niso našli. Bo končne posledice zato nosila Poljska, ker pritožnici ni zagotovila učinkovitega sredstva za uresničenje njenih pravic iz Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP), natančneje, pravice do življenja iz 2. člena EKČP?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Skrajna sila v mednarodnem kazenskem pravu

Vid Bele, 21.7.2011

Kaznovalno pravo

Vid Bele, Pravna praksa, 28-29/2011Sabina Zgaga je v drugi polovici letošnjega aprila na PF Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Damjana Korošca uspešno obranila svojo doktorsko disertacijo Skrajna sila v mednarodnem kazenskem pravu. Doktorandka je v disertaciji predstavila tudi svoje poglede na ureditev skrajne sile v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ki bi lahko bili upoštevni z vidika predlagane spremembe določbe 32. člena KZ-1 o skrajni sili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Stroški čezmejnega pridobivanja dokazov v EU

Judita Dolžan, 21.7.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 28-29/2011V zadevi Weryński je Sodišče prvič odločalo o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago 18. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba). Sodišče je na predlog poljskega sodišča odločalo o vprašanju, ali ima zaprošeno sodišče v skladu z Uredbo pravico, da od sodišča, ki je zaprosilo, zahteva predujem za stroške za pričo ali povrnitev stroškov, ki so bili plačani zaslišani priči, ali pa mora stroške kriti iz lastnih finančnih sredstev. Z vprašanji, ki jih je obravnavalo Sodišče v tej zadevi, se večkrat srečujejo tudi slovenska sodišča in se z njimi obračajo na Ministrstvo za pravosodje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Epilog prve tožbe Slovenije proti Komisiji

Ines Grah, 21.7.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ines Grah, Pravna praksa, 28-29/2011Splošno sodišče v Luksemburgu je 12. julija izreklo sodbo v zadevi Republika Slovenija proti Evropski komisiji (T-197/09) v predlogu za razglasitev ničnosti odločbe Komisije. Komisija je v tej odločbi iz financiranja Skupnosti izključila odhodke Republike Slovenije v skupnem znesku 1.481.612 evrov zaradi njihove neskladnosti s predpisi Skupnosti, predvsem zaradi izbire nepravilnih metod merjenja površin, posledično pa zaradi nepravilnega kontrolnega sistema v državi v tistem času. Odhodki so bili prijavljeni v okviru finančnih let 2005 in 2006. Slovenija v svojih navedbah pred Splošnim sodiščem, sklicujoč se tako na kršitve v postopku izvedbe revizije Komisije kot tudi na nepravilne ugotovitve iz odločbe Komisije, ni uspela. Splošno sodišče je namreč odločilo, da se tožba Slovenije v vseh tožbenih razlogih zavrne.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28-29

Leto objave

2019(1) 2018(5) 2017(8) 2011(9)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

A B CĆČD ĐEF G H IJK LM NOPQRS Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov