O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 11 (od skupaj 11)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N

mag. Jasmina A. Tabaković, 18.7.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 28-29/2019Razvoja kriminalitete v današnjem visokotehnološkem svetu ter dejstva, da uporaba nekaterih tehnik in orodij lahko pomeni omejitve ter globoke posege v temeljne svoboščine in človekove pravice, se dobro zaveda tudi zakonodajalec, ki je s štirinajsto, najobsežnejšo novelo doslej, prinesel pomembne novosti in posege v strukturo kazenskega procesnega prava. Po celovito prenovljenih določbah prikritih preiskovalnih ukrepov z novelo ZKP-F iz leta 2004 je z novelo ZKP-N končno uvedel nova ukrepa z uporabo lovilca IMSI ter z niansiranim pristopom in ob sledenju napotkov Ustavnega sodišča RS in določb Budimpeštanske konvencije dodobra prevetril določbe, ki se pričnejo uporabljati pred preostalimi določbami novele, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma v drugi polovici julija 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Dlje od pristne demokracije

dr. Andraž Teršek, 19.7.2018

Ostalo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 28-29/2018V temeljni učbeniški knjigi za študij prava v Sloveniji pravni filozof Gustav Radbruch zagovarja tezo (podobno mnogi drugi pravni in politični filozofi), da demokracija brez liberalizma vodi v absolutizem večine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Zakaj ni gneče?

Matej Tomažin, 19.7.2018

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 28-29/2018Poletni meseci vedno pokažejo razsežnost turističnih potovanj, saj nam kolone na cestah dajo vedeti, da je prišel čas začasnih migracij. Žal se to dogaja samo na cestah, ne pa tudi na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, kjer smo že skoraj pozabili, kaj pomeni gneča navdušenih kupcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Nastanek pravnega terminološkega slovarja

dr. Mateja Jemec Tomazin, 19.7.2018

Kultura in umetnost

dr. Mateja Jemec-Tomazin, Pravna praksa, 28-29/2018Pravni terminološki slovar (do 1991, gradivo) iz leta 1999 je bil med uporabniki zelo dobro sprejet, saj je bil prvi razlagalni pravni slovar, čeprav je bilo v uvodu opozorjeno, da delo zaradi smrti avtorjev ni bilo zaključeno v celoti. Hkrati pa se je kazala potreba po novem slovarskem priročniku. Leta 2005 se je začelo sodelovanje med Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (v nadaljevanju ISJFR ZRC SAZU) in Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju PF UL), da bi skupaj pripravili novi slovar. Zamisel je bila sicer sprejeta z odobravanjem, delo pa ni steklo tako gladko, saj je bil obseg precej večji od dotedanjih projektov, zato so na pomoč priskočili strokovnjaki s Pravne fakultete Univerze v Mariboru in z drugih ustanov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

(Ne)zagotavljanje človekovih pravic v Sloveniji

Toni Tovornik, 20.7.2017

Človekove pravice

Toni Tovornik, Pravna praksa, 28-29/2017Slovenija je v zadnjih letih veliko naredila na področju zagotavljanja človekovih pravic, vendar bo vseeno treba okrepiti zaščito najranljivejših skupin ljudi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Po Desetih najvplivnejših pravnikih 2016 (1. del)

dr. Andraž Teršek, 20.7.2017

Ostalo, Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 28-29/2017Dr. Andraž Teršek na povabilo uredništva post festum odgovarja na postavljena mu vprašanja med potekom glasovanja za Deset najvplivnejših pravnikov leta 2016. Ali bi se strinjali, da v tem času izjemne dinamike nastajanja in spreminjanja pravnih predpisov eno temeljnih prav
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 20.7.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 28-29/2017Sodbe Sodišča 15. junij, 21. junij in 22. junij
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Varstvo nevpisanih lastninskih položajev

dr. Matjaž Tratnik, 20.7.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 28-29/2017Vpis v zemljiško knjigo je konstitutivna predpostavka pridobitve lastninske pravice na nepremičninah le v primeru pravnoposlovne pridobitve. Na podlagi zakona, dedovanja in odločbe državnega organa pa se pridobi lastninska pravica izvirno brez vpisa v zemljiško knjigo, ki ima v teh primerih le publicitetno funkcijo. Medtem ko pri pridobitvah z dedovanjem in na podlagi odločbe državnega organa praviloma pride do vpisa novega lastnika v zemljiško knjigo, ostajajo pridobitve na podlagi zakona največkrat nevpisane. V takšnih primerih je zemljiškoknjižno stanje nepremičnine napačno, kar povzroča konflikte med imetniki nevpisanih pravic na nepremičnini in tretjimi, ki za njimi pridobijo pravice na isti nepremičnini. Tu igra ključno vlogo načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Razsojeno

Toni Tovornik, 21.7.2011

Delovna razmerja

Toni Tovornik, Pravna praksa, 28-29/2011Tožnik (delavec) je vložil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je izdala tožena stranka (delodajalec).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

ZVEtL in ovire za njegovo izvajanje v praksi

Mateja Tamara-Fajs, 21.7.2011

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Mateja Tamara-Fajs, Pravna praksa, 28-29/2011V PP, št. 26/2011, je bil objavljen prispevek ZVEtL in njegov (ne)uspeh v praksi avtorice Urške Klakočar Zupančič, okrajne sodnice Okrajnega sodišča v Ljubljani. V prispevku je povzet potek postopka za vzpostavitev etažne lastnine po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), predstavljenih pa je tudi nekaj možnosti, kako ga lahko sodišče z ustreznim pristopom k posameznim opravilom v postopku pospeši in naredi učinkovitejšega. Kolikor taki ukrepi sodišča presegajo možnosti procesnega vodstva, so bili že tudi upoštevani v nedavno sprejeti noveli ZVEtL-A. V tem prispevku odgovarjam na predstavljene kritike nekaterih obstoječih postopkovnih rešitev, zlasti pa poudarjam ugotovitve predlagatelja novele o razlogih za počasno izvajanje zakona v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Odgovornost države za smrt zaradi padlega drevesa

Andreja Tratnik, 21.7.2011

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 28-29/2011Njen mož se je nekega julijskega dne v letu 1999 sprehajal po nekem poljskem zdravilišču. Nanj je padla ogromna platana. Takoj je umrl. Pritožnica (žena umrlega) se je deset let borila pred poljskimi sodišči za to, da bi se našlo krivca za moževo smrt. Vendar neuspešno. Poljska sodišča so sicer ugotovila, da je bilo za padec drevesa najbrž krivo malomarno ravnanje pristojnih občinskih oblasti, ker drevesa v slabem stanju niso odstranile, vendar individualnega krivca, ki bi pritožnici plačal odškodnino, niso našli. Bo končne posledice zato nosila Poljska, ker pritožnici ni zagotovila učinkovitega sredstva za uresničenje njenih pravic iz Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP), natančneje, pravice do življenja iz 2. člena EKČP?
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28-29

Leto objave

2019(1) 2018(3) 2017(4) 2011(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov