O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 7 (od skupaj 7)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Razveljavljena kazen odvetniku zaradi domnevnega zavlačevanja postopka

Urša Ravnikar Šurk, 18.7.2019

Odvetništvo in notariat

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 28-29/2019Okrožno sodišče je pritožnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja, ki je bil v vlogi zagovornika v kazenskem postopku, kaznovalo z denarno kaznijo 1.500 evrov zaradi zlorabe procesne pravice z namenom zavlačevanja postopka, kar naj bi storil s tem, ko vse do 12. marca 2018 ni dvignil vabila na glavno obravnavo, razpisano za 9. in 12. marca 2018, čeprav je bil o prispelem pismu obveščen 5. marca 2018 in je v času od 5. do 9. marca 2018 prevzemal sodno pošto v drugih zadevah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

11. Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava

Urša Ravnikar Šurk, 18.7.2019

Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 28-29/2019Nepremičninski trg je v preteklosti prikazal svojo nepredvidljivost, iz katere pa smo se veliko naučili. Prepoznavamo pasti, na katere lahko naleti povprečen človek - kupec na trgu. Velikokrat se namreč zgodi, da pomembna dejstva niso niti znana, še manj pa zapisana. V ljubljanskem Hotelu Slon so 6. in 7. junija v organizaciji Lexpere d. o. o. (GV Založbe) potekali že 11. Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Zakon o prekrških s komentarjem

dr. Miha Šepec, 19.7.2018

Kultura in umetnost

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 28-29/2018Prekrškovno pravo je v našem pravnem prostoru dolgo časa veljalo za nesojenega otroka dveh očetov - kazenskega in upravnega prava. Temu je botrovalo dejstvo, da se velikani kazenskega prava s prekrškovnim pravom nikoli niso pretirano resno ukvarjali in da so to pravno panogo imeli za teoretično in postopkovno poenostavljeno podpanogo kazenskega prava, v katero se ni vredno podrobneje poglabljati. Položaju prekrškovnega prava ni pomagalo niti dejstvo, da ustrezne učbeniške literature v slovenskem jeziku ni bilo in da sta ga obe pravni fakulteti preprosto zanemarjali kot resen učni predmet. A nesporno dejstvo je vedno bilo, da so prekrški v praksi bistveno številčnejši od kaznivih dejanj in da se tako posamezniki kot sodišča s prekrški srečujejo precej pogosteje kot s kaznivimi dejanji, kar je nakazovalo, da bo treba to pravno panogo začeti obravnavati resno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

50 odstotkov prodaje NLB že v letu 2018

Urša Ravnikar Šurk, 19.7.2018

Banke in hranilnice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 28-29/2018Vlada je ponovno odločala o prihodnosti privatizacije NLB in o zakonu za njeno zaščito.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Previsoke odškodnine za obrekovanje omejujejo svobodo govora

Lena Šutanovac, 20.7.2017

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 28-29/2017V zadevi Independent Newspapers (Ireland) Limited proti Irski se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ukvarjalo z vprašanjem sorazmernosti višine odškodnine za obrekovanje posameznikov v medijih. Po mnenju pritožnikov bi praksa visokih odškodninskih zahtevkov ustvarila dejansko omejitev (ang. chilling effect) svobode govora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Okrogla miza: Ali Evropska unija potrebuje ustavo?

Luka Štrubelj, 20.7.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Luka Štrubelj, Pravna praksa, 28-29/2017Uvodoma bi rad poudaril, da nas tema okrogle mize bega že dolgo časa. Vse od Spinellijevega osnutka iz leta 1984, ki je imel za cilj okrepitev položaja evropskega parlamenta ter s tem večjo demokratičnost delovanja Evropske skupnosti, in Hermanovega osnutka, ki je videl prihodnost v federalizaciji ter varstvu temeljnih človekovih pravic tudi na komunitarni ravni. Evropa je prišla najbližje svoji ustavi s predlogom Pogodbe o ustavi za Evropo iz leta 2004, ki je neslavno padla na referendumu dveh držav ustanoviteljic Unije: Nizozemske in Francije. Toda ideja o ustavi Evropske unije ni izginila. Preživela je vse do današnjih dni, ko je obujena zaradi političnih pretresov, ki jih doživlja Evropska unija. Tu imam v mislih predvsem (pre)dolgo trajajočo finančno krizo, brexit in begunski val, ki vsi povzročajo burne odzive med državami članicami in refleksijo o ciljih ter prihodnosti Unije. Z Ljubljansko pobudo so podpisniki želeli predstaviti eno izmed potencialnih možnosti: trdnejšo federalno Evropo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

O "rodoslovnih" prednikih slovenske države in o njihovih "posvetnih ordningah"

dr. Lovro Šturm, 20.7.2017

Ostalo

dr. Lovro Šturm, Pravna praksa, 28-29/2017V pregretih poletnih dneh se o zahtevnih državnopravnih vprašanjih prileže nekoliko bolj sproščeno pisanje. Ko se zgledujemo po rodoslovju in iskanju prednikov, imamo z izrazom "rodoslovni" predniki slovenske države v mislih vse tiste državne entitete, na katerih temelji obstoj Republike Slovenije in iz katerih izvira njena mednarodna državnopravna kontinuiteta. S tem so v tesni zvezi tudi vse "posvetne ordninge" vsakokratnih oblastnih organov, ki so obstajali na območju Republike Slovenije.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28-29

Leto objave

2019(2) 2018(2) 2017(3)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov