O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Brexit in pravice intelektualne lastnine: kaj lahko pričakujemo?

Kotnik Jesih Timotej, Zonta Tilen, 30.1.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Timotej Kotnik-Jesih, Tilen Zonta, Pravna praksa, 4/2020Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije (v nadaljevanju: EU) 31. januarja 2020 je neizbežen. Kljub temu da bo politična kalvarija, ki se vleče že polčetrto leto, končno dobila epilog, se pravne zagate šele začenjajo. V zraku je še veliko nerešenih vprašanj in negotovosti, med njimi tudi usoda pravic intelektualne lastnine po brexitu. Ali bodo avtorska dela še naprej enako varovana tudi na Otoku? Kaj se bo zgodilo z znamkami EU in modeli Skupnosti, ki naj bi veljali na celotnem ozemlju EU? Bo registracija evropskih patentov še možna?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Podnebni cilji in ovire za njihovo doseganje

mag. Senka Šifkovič Vrbica, 30.1.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Varstvo okolja

mag. Senka Šifkovič-Vrbica, Pravna praksa, 4/2020Doseganje ciljev Pariškega sporazuma bo zahtevna naloga ne samo pri potrebnih ukrepih, temveč tudi pri normativni ureditvi ter odpravi ovir za izvedbo potrebnih ukrepov tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. Evropski parlament je ob razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmerpozval Evropsko komisijo, naj v celoti oceni podnebni in okoljski vpliv ustreznih zakonodajnih in proračunskih predlogov, da bodo ti usklajeni s ciljem omejitve globalnega segrevanja pod 1,5°C, in da naj obravnava nedoslednosti veljavnih politik EU predvsem z dolgoročno reformo kmetijske, trgovinske, prometne in energetske politike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Neenotna praksa pri izdajanju Evropskega plačilnega naloga

Matej Vošner, 30.1.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Matej Vošner, Pravna praksa, 4/2020V praksi okrožnih sodišč je v postopku izdaje Evropskega plačilnega naloga (EPN) zaznati določeno neenotnost, ki negativno vpliva na pravno predvidljivost, saj so trajanje postopka izdaje EPN in stroški, povezani z izdajo EPN (zlasti pri sodnih tolmačih), v veliki meri odvisni od sodišča, na katerem je vložen predlog za njegovo izdajo. Primarni namen članka je spodbuditi strokovno razpravo, zbližati stališča in poenotiti prakso sodišč, kar bi z vidika predvidljivosti pozitivno vplivalo na pravno varnost in na bolj ekonomično vodenje postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Pravno mnenje glede eventualnih parlamentarnih preiskav, zadevajočih določene disfunkcionalnosti v slovenskem pravosodju

M. Zupančič Boštjan, Pevec Aleksander, 30.1.2020

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Varstvo človekovih pravic

dr. Boštjan M. Zupančič, Aleksander Pevec, Pravna praksa, 4/2020Ta pravni memorandum ima za namen razčistiti teoretična, praktična in primerjalnopravna vprašanja. Ta vprašanja se v temelju nanašajo na pristojnost parlamentarne preiskovalne komisije, kolikor gre za zlorabe v pravosodju. Upati je, da se bodo državni svet, državni zbor, ustavno sodišče, vrhovno sodišče itd. po študiju tega besedila ozavestili glede pojmovanja zavor in ravnovesij (checks and balances) med tremi vejami oblasti. Kolikor ta notranji povratni vpliv ne bo zadoščal, kar je celo verjetno, bo treba opisana žgoča vprašanja internacionalizirati, prezentirati evropskima sodiščema in predvsem tudi mednarodni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Evropa

Patricij Maček, 30.1.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 4/2020 Torek, 21. 1. Konec odškodnin zapornikom. Madžarska vlada je odločila, da zapornikom na Madžarskem ne bodo več plačevali odškodnin zaradi slabih razmer v zaporih. Sklep, ki je sicer začel učinkovati nemudoma, bo preverilo še pravosodno ministrstvo. Tovrstno odškodnino o
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Evropa

Patricij Maček, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 4/2019 Torek, 15. 1. Način odločanja. Evropska komisija (EK) je začela razpravo o postopnem prehodu na učinkovitejše in demokratičnejše odločanje na področju davčne politike Evropske unije (EU). Spremembe davčne politike EU trenutno zahtevajo soglasje držav članic, ki pa ga po
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Tranzicijska pravičnost in Evropska unija

Sonja Strle, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2019Tranzicijska pravičnost vključuje "celoten sklop procesov in mehanizmov, povezanih s poskusi družbe, da bi presegla zapuščino razsežnih zlorab iz preteklosti z namenom zagotoviti odgovornost, zadostiti pravičnosti in doseči spravo". Na tak način se po koncu avtoritarnega režima ali po korenitih političnih spremembah obravnavajo kršitve človekovih pravic, storjene v prejšnjem sistemu, kar postopoma pripelje do razvoja demokratične družbe, ki temelji na vladavini prava. O tem sta 16. januarja 2019 na SAZU v organizaciji Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) predavala dr. Peter J. Verovšek in Kaja Travnik. Razvoj ideje o tranzicijski pravičnosti sta umestila v proces nastajanja EU in jo ponazorila s konkretnimi primeri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Starševski dopust ni "dejansko delo"

Zoran Skubic, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 4/2019Pravica do (plačanega) letnega dopusta je neodtujljiva pravica vsakega delavca, pa četudi gre pri tem za državnega funkcionarja. Tovrsten čas brez siceršnjih delovnih obveznosti, katerega minimalno trajanje in druge kavtele določa Direktiva 2003/88 o organizaciji delovnega časa, je namenjen tako obnovitvi delavčevih psihofizičnih kapacitet kot tudi sprostitvi in razvedrilu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Nova instrumenta UNCITRAL za priznanje in izvršitev mednarodnih poravnav, doseženih v mediaciji

Djinović Marko, Kos Andrejka, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Marko Djinović, Andrejka Kos, Pravna praksa, 4/2019UNCITRAL je 25. junija 2018 na svoji 51. seji soglasno potrdil besedilo nove multilateralne Konvencije Združenih narodov o mednarodnih poravnavah, doseženih v mediaciji (imenovane tudi Singapurska konvencija), in ga predlagal v sprejem Generalni skupščini Združenih narodov. Hkrati je sprejel tudi dopolnjen Vzorčni zakon o mednarodni gospodarski mediaciji in mednarodnih poravnavah, doseženih v mediaciji (v nadaljevanju Vzorčni zakon), ki v novem tretjem poglavju zrcali vsebino Singapurske konvencije. S tem mednarodna gospodarska mediacija dobiva nov zagon. Singapurska konvencija bo odprta za podpis držav 1. avgusta 2019 v Singapurju, po tem pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku. V prispevku analizirava vsebino predloga Singapurske konvencije in se spogledujeva z idejo, da bi bilo za Slovenijo koristno, če bi med prvimi državami ratificirala konvencijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kako se lahko upremo zasebnim cenzorjem?

Igor Vuksanović, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 4/2019Svoboda govora (izražanja) iz 39. člena Ustave oziroma iz 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) je nič več in nič manj kot temelj demokratične družbe. Ustavno sodišče (ki se praviloma sklicuje tudi na odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice - ESČP) je to že večkrat poudarilo. V 11. členu svobodo izražanja in obveščanja varuje tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina), ki se po prvem odstavku 51. člena uporablja, ko države članice izvajajo pravo EU. Praviloma je glavni "nasprotnik" svobode govora država, ki z zakoni in odločitvami pristojnih organov omejuje in kaznuje tiste, ki so prekoračili meje dopustnega govora. Vendar je država prek svojih sodišč (in ustavnih sodišč) tudi glavni "branilec" svobode govora, ki lahko razveljavi oziroma odpravi neutemeljene sankcije. Kaj pa tedaj, ko nas cenzurira (praviloma povsem neobrazloženo) zasebnik, ki se pri tem sklicuje, da lahko počne, kar hoče, ker je pač lastnik spletne platforme, socialnega omrežja, finančne infrastrukture? Ne mislite, da se to ne dogaja ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Vprašanje evra

Primož Cencelj, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Primož Cencelj, Pravna praksa, 4/2019V začetku januarja mineva 20 let od ustanovitve evra kot skupne denarne valute. Sprva je šlo za negotovinsko poslovanje, ki mu je čez tri leta sledila še izdaja evrskih bankovcev in kovancev. Temeljna ideja načrtovalcev evra je bila, da bo skupni denar Evropo tako povezal, da bo olajšana tudi preostala integracija (bančna, fiskalna, vojaška in politična). A že takrat so se v Uniji našli dvomljivci. Britanci so si tudi zaradi grenke izkušnje iz preteklosti izpogajali pravico, da obdržijo funt, na drugi strani pa evra niso prevzeli niti Danci in Švedi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 30.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2014
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Evropa

Irena Vovk, 30.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2014Torek, 21. 1. Mobilni delavci. Mobilnost delavcev je eden najpomembnejših dejavnikov, ki bi lahko pomagali povečati rast in zaposlovanje v EU, vendar so davčne ovire še naprej ena največjih težav, s katerimi se srečujejo državljani EU, ki so zapustili matično državo in odšli na delo v drug
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Postavljanje mej rumenemu tisku

Nika Skvarča, 30.1.2014

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 4/2014Rumenizacija tiska je zagotovo ena večjih stranskih škod, ki jih povzroča upad časopisnih naklad. Pod pretvezo, da nudi bralcem tisto, kar si želijo, znižuje kakovost in objektivnost novinarskega poročanja. S tem postajajo prispevki vse krajši, s preprosto vsebino in z vse večjimi naslovi. S senzacionalističnim poročanjem oblast izgublja "kritičnega sogovornika", širša družba pa prostor za soočanje različnih (relevantnih) mnenj. Treba je poudariti, da ta trend ni nikakršna novost. Začel se je že v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so "tiskani mediji v strahu pred izgubljanjem bralcev začeli prodajati objektivno manj pomembne novice, ki so bile bolj namenjene zabavi bralcev kot pa njihovemu obveščanju o družbeno pomembnih temah". Ali je potemtakem že skrajni čas za redefiniranje standardov varovanja svobode izražanja in svobode tiska?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Neposredna uporaba določb prava EU v sporih med posamezniki

Saša Sever, 30.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Saša Sever, Pravna praksa, 4/2014Sodba velikega senata Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi Association de médiation sociale (AMS) je pomembna, ker prinaša novosti glede sočasne uporabe določb direktive in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina) v sporih med posamezniki. SEU je sicer o tem vprašanju že odločilo v zadevah Mangold in Kücükdeveci, v katerih je razsodilo, da načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti iz prvega odstavka 21. člena (Naslov III "Enakost") Listine, ki je konkretizirano v Direktivi 2000/78/ES, samo po sebi zadostuje za to, da se posameznikom podeli subjektivna pravica, na katero se kot tako lahko neposredno sklicujejo v sporih med posamezniki. SEU je dodalo, da Direktiva 2000/78/ES ne uzakonja načela enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, temveč ga le konkretizira, načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti pa je splošno načelo prava EU, saj pomeni posebno uporabo splošnega načela enakega obravnavanja. Splošna načela prava EU pa se lahko uporabijo tudi v sporih med posamezniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Je "hekanje" igralnih konzol v pravu EU res absolutno prepovedano?

Zoran Skubic, 30.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 4/2014Hekanje kot dejavnost ima v sodobnem svetu nedvomno slab sloves. Čeprav v širšem pomenu besede označuje inovativno reševanje kompleksnih problemov, je sam izraz v sodobni kulturi postal sopomenka za - najmanj - sistematično kršitev avtorskih pravic, zlasti v zvezi z (zlo)rabo računalniških sistemov in aplikacij. Vendar pa je aplikativnost hekanja širša, predvsem pa ni a priori prepovedano, pa čeprav je s strani nosilcev avtorskih in prirejenih pravic praviloma vedno nezaželeno. Tako je Sodišče (EU) v nedavni odločitvi v luči Direktive 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski družbi določilo polje, pogoje in obseg dovoljenega tehničnega varstva igralnih konzol, s tem pa po drugi strani tudi dovoljen manevrski prostor, ki ga ima v tem okviru posameznik pri njihovi modifikaciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Človekove pravice v zlati kletki mednarodnega prava

Špela Kunej, 30.1.2014

Varstvo človekovih pravic

Špela Kunej, Pravna praksa, 4/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je na dan človekovih pravic, 10. decembra 2013, odločalo in v začetku letošnjega leta izdalo težko pričakovano sodbo v zadevi Jones in drugi proti Združenemu kraljestvu. Kljub pozornosti, ki spremlja sodbo, in kljub njeni nedvomni pomembnosti za evropsko pravo človekovih pravic in njegov (podrejeni) odnos do mednarodnega javnega prava pa je odločitev ESČP povsem v skladu z njegovo dosedanjo sodno prakso in temu primerno niti najmanj presenetljiva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Evropa

Irena Vovk, 31.1.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2013Torek, 22. 1. Davek na finančne transakcije. Finančni ministri EU so se le odločili za omejeno uvedbo spornega evropskega davka na finančne transakcije, ki ga želi enajst članic (Slovenija, Francija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Slovaška in Estonija, nam
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Novosti v postopkih mednarodne pravne pomoči in izročitvi obdolžencev in obsojencev

Bučar Brglez Ana, Štrovs Anja, 31.1.2013

Varstvo človekovih pravic

Ana Bučar Brglez, mag. Anja Štrovs, Pravna praksa, 4/2013Pravo mednarodne kazenskopravne pomoči se v zadnjih letih pospešeno razvija. Glede na aktualnost področja in okoliščino, da se tudi slovenski pravosodni organi vsakodnevno srečujejo z zadevami s čezmejnim elementom, predvsem pa glede na dejstvo, da je bilo področje male mednarodne pravne pomoči v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) dokaj pomanjkljivo in v določeni meri togo urejeno, kar je nemalokrat sodelovanje med pristojnimi organi otežilo oziroma podaljšalo, namesto da bi ga olajšalo, so bile potrebne spremembe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Politična pripadnost ni razlog za odpoved

mag. Nana Weber, 31.1.2013

Varstvo človekovih pravic

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 4/2013Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je tokrat kot neustrezno ocenilo britansko ureditev, ki delavcem, ki so v delovnem razmerju manj kot eno leto, ne omogoča vložitve tožbe zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi političnega prepričanja ali pripadnosti. Od zatrjevanih kršitev svobode govora po 10. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) ter svobode zbiranja in združevanja po 11. členu EKČP je ugotovilo slednjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Neskladnost nacionalnih pravil glede postopka vročitve po fikciji z Uredbo o vročanju

mag. Judita Dolžan, 31.1.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 4/2013V zadevi zakoncev Alder proti zakoncema Orlowski je Sodišče odločalo o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago prvega odstavka 1. člena Uredbe o vročanju. Postavilo se je namreč vprašanje, ali ta določba Uredbe nasprotuje nacionalni zakonodaji države članice, ki določa, da se sodna pisanja, naslovljena na stranko s stalnim ali običajnim prebivališčem v drugi državi članici, vložijo v spis in s tem štejejo za vročena, v primeru, ko stranka kljub pozivu obravnavnega sodišča ni določila pooblaščenca za sprejemanje pisanj s prebivališčem v drugi državi članici, v kateri teče postopek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 31.1.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2013
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Preprosta geometrična oblika z banalnimi detajli (še) ne zadostuje za znamko Skupnosti

Zoran Skubic, 31.1.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 4/2013Delo sodnika Splošnega sodišča je težavno in pristojnosti nehvaležne. Medtem ko sodniki "velikega brata", "vrhovnega" Sodišča EU, praviloma požanjejo vso slavo in priznanje glede najodmevnejših primerov in pogosto (u)sodnih judikatov, se sodniki Splošnega sodišča v njihovi senci ukvarjajo z dosti bolj prozaičnimi zadevami, pri tem pa so ob nesorazmernem pripadu prisiljeni poslušati očitke o kopičenju nerešenih zadev. Zato ne preseneča, da je Splošno sodišče nedavno tega v postopku registracije v luči Uredbe o blagovni znamki Skupnosti (Uredba) obravnavalo primer, v katerem je bilo pravni argumentaciji podvrženo ne samo pomenljivo, marveč tudi zelo intimno področje. Sodišče je namreč obravnavalo vprašanje, ali se lahko kot tridimenzionalna znamka Skupnosti registrira model treh medsebojno povezanih manjših krogel v trikotni postavitvi, in sicer kot unikatna oblika - vibratorja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Evropa

Irena Vovk, 2.2.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2012Torek, 24. 1. Regionalne državne pomoči. Pravila regionalne državne pomoči določajo, na osnovi katerih določb se dodeljuje državna pomoč, ki je namenjena spodbujanju gospodarskega razvoja nekaterih manj razvitih območjih in velja v skladu z notranjim trgom EU. Zato javno posvetovanje, ki b
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Posredni dokaz - da ali ne? Da, ampak samo, če ...

Andreja Tratnik, 2.2.2012

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 4/2012Kazenski postopek mora biti pošten. Preprosta, jasna in neproblematična trditev. Z njo soglašajo domala vsi. Problem pa nastane pri razlagi pojma poštenost. Ali je obsodba, ki temelji na izjavi priče, ki je obdolženi ni mogel zaslišati, v skladu z načelom poštenosti postopka? Čeprav Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) v točki d tretjega odstavka 6. člena (pravica do poštenega sojenja) kot eno od postavk za pošten kazenski postopek določa pravico obdolženca, da zasliši obremenilne priče, vidi Združeno kraljestvo v togi razlagi tega pravila oviro za pošten postopek, ki mora upoštevati tudi interese žrtev kaznivih dejanj in širše javnosti. Celo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) pri odločitvi ni bilo enotno - na prvi stopnji so sodniki soglasno odločili, da edini ali odločilni dokaz za obsodbo ne more biti izjava priče, ki je obdolženi ni mogel zaslišati, v sestavi velikega senata pa je ESČP ob istem dejanskem stanu odločilo, da toga razlaga tega pravila ni nujno v skladu z načelom pravičnosti kazenskega postopka. In da - paradoksalno - prav pravičnost zahteva tudi dopustitev obsodbe, ki temelji na posrednem dokazu, katerega verodostojnosti obdolženi ni mogel preverjati z navzkrižnim zaslišanjem. Odločilni dokaz 1 - izjava pokojne žrtve
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 4

Leto objave

2020(5) 2019(6) 2014(6) 2013(6)
2012(4) 2011(5) 2008(9) 2007(2)
1997(2) 1993(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

AB C ĆČD ĐEFGHIJ K LM NOP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov